Covid-19 in otroci

Posledice pandemije za otrokovo zdravje obsegajo posledice tako okužbe z virusom kot tudi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije, ki so negativno vplivale na izobrazbo otrok, njihov kognitivni, socialni in psihofizični razvoj.

Kakšen je bil razvoj epidemije?

Decembra 2019 so v Vuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic, povzročenih z novim koronavirusom, ki so ga poimenovali SARS-CoV-2; bolezen, ki jo povzroča omenjeni virus, pa covid-19. Virus se je hitro razširil po vsem svetu in 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. Prvo okužbo v Sloveniji smo potrdili 4. 3. 2020 pri bolniku, ki je preko Italije pripotoval iz Maroka. V enem letu je pri nas s potrjeno okužbo zbolelo 200.000 ljudi, kar je 10 % vseh prebivalcev, zaradi bolezni pa je umrlo več kot 4.000 ljudi (večina je bila starejših od 65 let).

Kako je z obolevnostjo otrok?

Res je, da otroci zbolevajo redkeje in v blažji obliki kot odrasli, pa vendar je po najnovejših podatkih delež otrok med vsemi okuženimi do 13 odstotkov, kar je veliko več, kot so kazali podatki v prvem valu epidemije. Starejši otroci zbolijo pogosteje kot mlajši pod 6. letom starosti. Vendar pa se moramo zavedati, da so zaradi blažjega poteka in posledično manj opravljenih brisov številke okužb pri mlajši otrocih verjetno podcenjene.

Ali so otroci manj kužni kot odrasli?

Zbrani podatki Evropskega centra za spremljanje nalezljivih bolezni kažejo, da so mlajši otroci v manjši meri prenašalci virusa v primerjavi s starejšimi. Izsledki najnovejših raziskav pa so pokazali, da imajo majhni otroci v primerjavi z odraslimi v svojem nosno-žrelnem prostoru enako količino virusov in so tako pomembni prenašalci v družinah. Pojav novih in bolj nalezljivih sevov virusa je povzročil tudi hitrejše širjenje in izbruhe bolezni po šolah, zlasti v Veliki Britaniji.

Kako se bolezen prenaša?

Glavni način prenosa je s kapljicami, ki med kašljanjem, kihanjem, govorjenjem ali petjem okuženega padejo na sluznice nosu, ust in oči oseb, ki so v njegovi bližini. Padejo pa tudi na površine predmetov okrog okuženega, ki se jih nato dotaknemo z rokami in virus zanesemo v oči, nos in usta. Za preprečevanje prenosa virusa je zato pomembna higiena kašlja, držanje razdalje vsaj 1,5 m, uporaba maske, prezračevanje, čiščenje ter razkuževanje rok in površin (kljuke, ograje, držala, itd.), ki se jih dotikamo. Pri določenih medicinskih posegih (intubacija, bronhoskopija) lahko nastanejo tudi drobnejše kapljice in virus se prenese po zraku ali aerogeno. Tovrsten prenos je možen tudi v manjših, zaprtih in slabo prezračenih prostorih.

Kakšni so znaki bolezni pri otrocih?

Pogosti znaki covida-19

Inkubacija, to je čas, ki preteče od izpostavljenosti virusu do pojava prvih bolezenskih simptomov in znakov, traja od 2 do 14 dni (v povprečju 4 do 6 dni). Večina otrok preboleva covid-19 v blagi, zmerni ali celo brezsimptomni obliki, torej brez vidnih simptomov ali znakov. Ravno zato, ker jih bolezen ne položi v posteljo, so pomembni prenašalci virusa.

Sicer sta najpogostejša simptoma okužbe pri otrocih kašelj in vročina do 38 °C, pojavijo se lahko tudi bolečine v žrelu. Pri otrocih se bolezen pogosteje kot pri odraslih začne s prebavnimi težavami (driska, bruhanje ali zavračanje hrane), pogostejši je tudi pojav covid prstov rok (koža prstov na rokah ali nogah, dlaneh ali stopalih je rdeča, otekla, srbeča ali boleča), redkejše pa so motnje vonjanja in okušanja. Pogosto lahko covid-19 pri otroku poteka samo kot vročinsko obolenje brez znakov okužbe dihal.

Pomembno je vedeti, da lahko otroci virus prenašajo naprej, čeprav ne kažejo in ne čutijo znakov bolezni.

Tudi pri otrocih se lahko pojavi tako imenovani »podaljšani covid« ali »post-covid sindrom«, kjer težave, povezane s prebolevanjem covidom-19, trajajo več kot en mesec. Najpogosteje se kažejo kot utrujenost, motnje razpoloženja, motnje koncentracije, mejno povečana telesna temperatura, glavobol, vrtoglavica, občutek dušenja, težko dihanje, in bolečine v prsih.

Kako ravnati v primeru, ko otrok zboli?

Ker samo na osnovi simptomov in znakov ne moremo razločiti med covidom-19 in drugimi virusnimi okužbami dihal, kot sta navadni prehlad ali gripa, je potrebno pri vsakem otroku z vročino, kašljem, izcedkom iz nosu, prebavnimi težavami ali drugimi znaki poklicati otrokovega pediatra. Edini način, da okužbo potrdimo ali izključimo, je odvzem brisa.

Če otrok zboli v vrtcu ali šoli (dobi vročino in kaže druge znake akutne okužbe dihal), se v skladu s pravili vrtca ali šole obvesti starše. Otrok počaka starše v izolaciji. Običajno je za sošolce obolelega z novim koronavirusom odrejena karantena, o kateri epidemiološka služba obvesti starše. Spremljajte navodila vrtca, šole oz. epidemiološke službe.

Zdravljenje covida-19 pri otroku doma?

Potrebno je podporno in simptomatsko zdravljenje, kjer lajšamo otroku težave in v primeru poslabšanj kontaktiramo pediatra.

Pediatra kontaktiramo v primeru:

  • težkega dihanja,
  • bolečine pri dihanju,
  • bruhanja in nezmožnosti zaužitja tekočine,
  • neutolažljivega joka.

Pri zdravljenju doma pa se osredotočimo na:

  • zadosten vnos tekočine,
  • čiščenje nosu s fiziološko raztopino,
  • zniževanje temperature in lajšanje bolečin (paracetamol),
  • probiotik (driska).

V redkih primerih, ko gre za težji potek bolezni, je potrebno zdravljenje v bolnišnici.

Kaj je večorganski vnetni sindrom pri otrocih v povezavi s covidom-19?

Večorganski vnetni sindrom je posledica premočnega odziva imunskega sistema na virus pri predhodno zdravih otrocih, večinoma med 5. in 14. letom. Gre za novo bolezen, ki so jo v evropskih in ameriških državah z veliko prevalenco covida-19 začeli opažati aprila 2020.

Po nekaterih ocenah zanjo zboli manj kot 0,1 % otrok, ki so preboleli covid-19. Prizadene lahko različne organe, najpogosteje srce, prebavila, kožo in oči, redkeje pa pljuča, ledvice in možgane.

Večina otrok, pri katerih se je ta sindrom pojavil, je okužbo s covidom-19 prebolela asimptomatsko, pridruženih bolezni pa niso imeli, torej so bili pred okužbo z novim koronavirusom povsem zdravi.

Večorganski vnetni sindrom se pojavi od dva do šest tednov po preboleli okužbi. Otrok ima visoko telesno temperaturo, bolečine v trebuhu, drisko in/ali bruhanje, lahko so prisotne pordele očesne veznice, izpuščaj in povečane bezgavke ali pa se bolezen pokaže s šokovnim stanjem z večorgansko odpovedjo. Pogosto je vneta srčna mišica. Otroci so izrazito utrujeni, imajo nizek krvni tlak, hitro bitje srca in pospešeno dihanje.

Ob zgodnji prepoznavi in zdravljenju v bolnišnici je izid bolezni dober. Morebitne dolgoročne posledice na srčni mišici ali koronarnih arterijah še niso poznane.

O avtorju
Denis Baš
dr. med., specialist pediatrije
Po končanem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani in opravljenem licenčnem izpitu iz splošne medicine je leta 2013 z odliko zaključil specializacijo iz pediatrije.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.