Epidemija: Kako čim bolje preživeti čas doma s šoloobveznim otrokom

Kolikokrat smo obžalovali, da nimamo dovolj časa za otroke zaradi službenih obveznosti. V času epidemije se je to pri mnogih obrnilo na glavo. Kako čim bolje preživeti vse te dni doma? Kot bi bili v neki igri – sedaj imamo čas, a smo omejeni v prostoru in aktivnostih. Družba ni dovoljena, obsežnejši izleti niso dovoljeni. Kaj pa zdaj?

Spodnje usmeritve vam lahko olajšajo čas bivanja doma, ko plujete med obveznostmi in pričakovanji.

Delovni dan naj bo strukturiran

Dela se med tednom, sobota in nedelja sta prosti. Seveda to žal ni mogoče pri vseh poklicih. Naj pa velja vsaj za otroke.

Pripravite urnik, ki lahko visi na hladilniku. Vsebuje naj navodila za šolsko delo, obroke, domača opravila, odmore in telesno vadbo oziroma igranje zunaj.

Pri šolskem delu otrokom dovolite čim več samostojnosti, seveda starosti primerno. To ni vaše šolsko delo, vi ste to šolanje že končali. Naj se potrudijo, ustvarite jim lastni predal elektronske pošte in naj čim več sami komunicirajo z učitelji. Spodbujajte jih, naj bodo odgovorni in ponosni na svoje delo. Po potrebi preverite opravljeno delo, ne delajte pa namesto njih.

Otroci naj uživajo pestro prehrano (sadje in zelenjava), skrbijo za higieno ust in redno telesno vadbo. Učimo jih, kako pomembna je higiena ter da bomo le s pogostim umivanjem rok in brez dotikanja obraza koronavirus zadržali stran od nosu, ust in oči. S tem se ščitimo pred okužbo. Pomembno je, da se dovolj naspijo (8–10 ur dnevno). Del dnevne rutine naj bo tudi spanje ob primernem času, vstajanje najkasneje ob 8.00 in spanje najkasneje ob 22.00.

Vsaj nekaj ur dnevno preživite zunaj

Priporočljivo je, da otroci vsaj nekaj ur dnevno preživijo zunaj, upoštevajoč ukrepe socialne distance. Preživljanje časa zunaj ugodno vpliva na fizično in mentalno zdravje ter otrokov razvoj. Otroci, ki veliko časa preživljajo zunaj, imajo izboljšan motorični razvoj in redkeje preveliko telesno težo.

Raziskovanje narave ugodno vpliva na učenje. Otroci, ki se veliko igrajo v naravi, izkazujejo več pozitivnega vedenja ter manj jeze in agresivnosti. Zaradi zmanjšanja stresa se izboljša pozornost, kar je še posebej pomembno za otroke z zmanjšano pozornostjo.

Na voljo so sprehodi po naravi, pojdite po novih poteh. Grajenje naravnih skulptur iz kamnov, vejic ali listov je lahko zabavno. Pripravimo piknik na samem. Če lahko ohranjamo distanco do drugih, je kolesarjenje ali rolanje dober način preživljanja aktivnega časa zunaj. Poskrbimo za varovalno opremo. Ob deževnem vremenu mlajši otroci uživajo ob igranju v blatu. Starejši otroci lahko ustvarijo dnevnik, kamor vpišejo zanimive dogodke iz narave. Sodelujejo lahko tudi pri igri iskanje zaklada. Enkrat skrivate vi, drugič pa otroci. Igre z žogo so zabavne za vse generacije. Igro z igrišč preselimo na domač vrt.

Ne pozabite na telesno dejavnost …

Po pediatričnih smernicah naj bi se otroci vsak dan v tednu udeležili zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti, ki naj traja vsaj 60 minut. Pred pričetkom vadbe je vedno potrebno ogrevanje, po koncu pa umirjanje in sproščanje. Otroci se lahko dva- do trikrat na teden udeležujejo tudi vadbe za moč, saj dodatno in pomembno izboljša učinkovitost aerobne vadbe.

… in seveda na čas za zabavo!

Doma je čas tudi za družabne igre. Vnaprej se dogovorite, kdaj bo večer za monopoli, kdaj za pantomimo, ustvarjanje iz papirja, postavljanje šotora v otroški sobi. Upoštevajte predloge otrok, ponosni bodo, da jih jemljete resno. In tudi oni vas bodo jemali drugače. Pri igri ste lahko enakovredni (dokler seveda ni vprašljiva varnost).

Lahko pripravite gledališko igro, vadite in se nato posnamete. Ali pa jo v živo prek videoklica odigrate za dedka in babico, prijatelje. Zabavne so plesne točke za celo družino. Tudi kuhanje je lahko skupinsko delo. In skupni filmski večeri. Vključite v zabavo tudi ročne spretnosti in ustvarjanje. Vsak dan kaj drugega ali pa ponovite priljubljeno, po želji družine. Vsak se bo kdaj prilagodil.

Vključite otroke v hišna opravila

Prav je, da se otroci po svojih zmožnostih vključujejo tudi v hišna opravila. Manjše opravilo vsak dan jim bo pokazalo, da zadovoljstva poln dom obstaja le, če vsi v njem sodelujejo. Tako se bodo ohranile delovne navade tudi za kasneje.

Seveda je vse skupaj naporno. Pa vendar je to najboljša investicija v povezano družino, kjer vsi vedo, da sodijo skupaj ter da ni vedno vse prijetno in po želji posameznika. Da pa je vsak upoštevan in pomemben. In da skupaj tvorijo družino in dom.

Vzemite si čas vsak zase

In kot potrebujemo čas, preživet skupaj, vsak rabi tudi čas zase. To velja za odrasle, a tudi za otroke. Tudi to je potrebno upoštevati pri preživljanju dni skupaj in se dogovoriti, kdaj kdo želi »svoj čas«. Ta mora biti takrat nedotakljiv. Prav je, da je pravično razdeljen. Vsak od nas tudi rabi svojo družbo, ima svoje prijatelje, tako mi kot tudi otroci ohranjajmo stike z njimi. Pa četudi le prek avdio in video orodij. Kmalu bodo vsaj nekateri stiki spet mogoči tudi v živo. Lepo bo.

Vdih, izdih

Ko se vsega nabere preveč in smo porabili vso potrpljenje, je pomembno, da se, preden odreagiramo predivje, umaknemo in zajamemo sapo. Priporočljivo je, da se vprašamo, ali gre za nevarno situacijo, kako bomo o tej težavi razmišljali jutri in ali gre za stalne razmere. Odgovor samemu sebi bo pogosto odvzel moč prekomernemu odzivu in preprečil morebiten verbalni ali fizični izbruh. Seveda je jeza normalno čustvo, mora pa ostati nadzorovana.

Vsemu bomo kos

Odsvetuje se prekomerno poslušanje novic vpričo otrok, ker jim lahko povzročijo stres, saj razumejo le del sporočila, ki je skoraj vedno negativen. O situaciji se z otrokom pogovorite mirno, v okviru, ki ga lahko razume. Lahko vam pomaga Pravljica o hudobnem zmaju Koronarju in kako so ga ljudje s skupnimi močmi premagali, avtorici sta Alice Čop (Velenje, Slovenija) in Klára Veselská (Praga, Češka).

Kot pravi pravljica, bomo Koronarja in Virusarje s skupnimi močmi premagali. In če kasneje pridejo nove težave, bomo našli način, da premagamo tudi te. Kot družina in družba. Vsak kdaj potrebuje pomoč in jo kdaj nudi. Odrasli in otroci. Stari in mladi. Skupaj zmoremo več.

O avtorju
Nana Fartek
dr. med., spec. druž. med.
Nana Fartek, dr. med., spec. druž. med., je diplomirala leta 2007 na Medicinski fakulteti v Ljubljani in leta 2014 končala specializacijo iz družinske medicine. Dobrih deset let je delala v zdravstvenem domu, od leta 2013 pa v svoji ambulanti.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.