Parkinsonova bolezen in možnosti zdravljenja

Kaj je Parkinsonova bolezen?

Parkinsonova bolezen je kronična napredujoča degenerativna bolezen (propadanja živčnih celic), ki močno poslabša kakovost življenja posameznika. Parkinsonova bolezen zelo zmanjša motorične sposobnosti, kognitivne funkcije in vpliva na duševno zdravje.

Po podatkih iz leta 2020 naj bi Parkinsonova bolezen na globalni ravni prizadela kar 9,4 milijona ljudi.

Zakaj nastane Parkinsonova bolezen?

Vzrok za njen nastanek je precej neznan. Znano je, da je odgovornih več dejavnikov, običajno gre za kombinacijo genetike (prispeva k razvoju bolezni le pri 5‒10 % posameznikov) in okoljskih dejavnikov.

Pri razvoju Parkinsonove bolezni je genetika vzrok le pri majhnem številu posameznikov, bolj pomembni so okoljski dejavniki.

Med okoljske dejavnike spadajo: poškodba glave, izpostavljenost kemijskim snovem iz okolja (herbicidi, pesticidi, industrijski odpadki, težke kovine) ter

• nezdravo prehranjevanje in sedeč način življenja.

Poleg tega so nevroznanstveniki v možganih številnih posameznikov s Parkinsonovo boleznijo našli Lewyjeva telesca (skupki proteinov α-sinuklein), kar v kombinaciji s simptomi demence poimenujemo Lewyjeva demenca.

Težave bolnikov s Parkinsonovo boleznijo

Klinična slika obolelih se razlikuje. V osnovi bi težave bolnikov razdelili na tri področja:

1. MOTNJE V GIBALNI FUNKCIJI:

• težave z gibanjem, upočasnjenost, otrdelost udov oziroma trupa, nagnjenost naprej pri korakanju;
• slaba koordinacija in ravnovesje, več padcev in posledično zlomov kosti; tresenje udov in čeljusti v mirovanju, težave s pisanjem, hranjenjem in govorom.

2. ZMANJŠANJE KOGNITIVNIH SPOSOBNOSTI:

• težave z razumevanjem, odločanjem, s spominom, jezikom in kognitivno sposobnostjo.

3. NEVROPSIHIATRIČNE MOTNJE:

• apatičnost, depresija, anksioznost, agresivnost, impulzivno vedenje, čustvena labilnost, halucinacije …

 Zaradi vsega naštetega imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo pogosto težave spanjem.

Zdravljenje Parkinsonove bolezni

Zdravljenje zahteva zelo kompleksen pristop, ki temelji na zdravljenju simptomov z zdravili, npr. levodopo. Poleg tega je v uporabi še:

• globoka možganska stimulacija, ki je učinkovita pri nadzorovanju tresenja;
• tarčen ultrazvok, ki lahko zmanjša pojavljanje nehotnih gibov oziroma tresenja;
• terapija z nadomeščanjem matičnih celic, ki lahko izboljša motorične sposobnosti pacientov ali celo upočasni napredovanje bolezni.

Zdrav življenjski slog z rednim gibanjem, tehnikami sproščanja in zdravim prehranjevanjem lahko pomembno vpliva na zmanjšanje intenzivnosti simptomov in preprečuje napredovanje Parkinsonove bolezni.

Primerna dieta in prehranska dopolnila

Kot pri drugih nevrodegenerativnih boleznih se tudi pri Parkinsonovi bolezni priporoča mediteranska dieta oziroma njena izpeljanka, dieta MIND.

Ta temelji na uživanju živil, ki zavirajo vnetja, in sicer: temno zelena zelenjava, sadje, bogato s flavonoidi (npr. jagodičevje), izdelki iz polnozrnate moke, manj pa perutnine, stročnic, rib in oreščkov. Uživanje zadnjih treh je bolj značilno za mediteransko dieto. Pri dieti MIND se ne priporoča rdečega mesa, sladkarij, sira, masla, margarine in predelanih živil.

Poslabšanje simptomov Parkinsonove bolezni lahko zmanjša uživanje vitamina D, B-kompleksa, koencima Q10, resveratrola (grozdje), ω-3 nenasičenih maščobnih kislin (ribje olje), mononenasičenih maščobnih kislin (oljčno olje) in kurkumina (kurkuma).

Proti nastanku Parkinsonove bolezni si lahko pomagamo z uživanjem kave, zelenega čaja, borovnic, grenivk, probiotikov oziroma prebiotikov.

Simptomi bolezni se poslabšajo ob uživanju hrane z alergeni (izdelki iz pšenične, jajca, mleko …), mastne hrane, sladkih pijač in predelanega mesa.

Parkinsonova bolezen je bolezen, ki lahko obrne življenje posameznika in njegovih svojcev na glavo. Zaradi napredovanja medicinske znanosti in raziskav s področja dietetike je prihodnost ne samo lajšanja simptomov, temveč tudi zdravljenja te bolezni zelo obetajoča.