Ščitnica: zdravje in prehrana metuljčice našega telesa

Ščitnica je žleza v obliki metulja, katere nepravilno delovanje lahko vpliva na delovanje drugih organov in na splošno zdravje.

Poznate katero predstavnico ženskega spola, ki ima težave podobne tistim v menopavzi pa vendar glede na starost še naj ne bi spadala v to življenjsko obdobje? Ste to celo vi?

Če so vam simptomi kot npr. pridobivanje na telesni teži brez znanega razloga, utrujenost, občutek mrazenja) znani, je prav lahko verjetno, da trpite zaradi premalo aktivne ščitnice.

Kaj je ščitnica

Ščitnica je žleza v obliki metulja, katere nepravilno delovanje lahko vpliva na delovanje drugih organov oziroma na splošno na zdravje organizma.

Njeno delovanje je uravnavano iz majhne, a zelo pomembne žleze v možganih, češerike, ki izloča t.i. TSH (tireostimulirajoči hormon). Kot je že iz imena razvidno, gre za hormon, ki vpliva na delovanje (stimulira) delovanje ščitnice, da ta izloča ščitnične hormone.

Hiperaktivna, hipoaktivna ščitnica in abnormalno delovanje ščitnice kot posledica drugih bolezni (kot posledica druge bolezni oziroma bolezenskega stanja).

Ko je ščitnica preveč delujoča (izloča preveč ščitničnih hormonov kot T3 in/ali T4), govorimo o hipertireodizmu.

scitnica

Hipertiroidizem

Gre za sindrom, ko ščitnica proizvaja preveč ščitničnega hormona, kar se lahko kaže kot:

  • izguba telesne teže (povečana poraba energije), kljub povečanem apetitu;
  • povečano delovanje prebavnega trakta, diareja, slabost;
  • motnje v delovanju srca (povečano bitje);
  • motnje dihanja;
  • tresavica;
  • povečano potenje (brez da bi na to vplivale sobne temperature oziroma fizična aktivnost);
  • motnje razpoloženja (zlasti v povezavi z razdražljivostjo);
  • utrujenost in telesna šibkost.

HIPERTIROIDIZEM

Kako prepoznati motnje v delovanju ščitnice?

Motnje v delovanju ščitnice se velikokrat kažejo v oblike golše, velike "zrastline" (povečana ščitnica) na vratu, ki kaže na patologijo ščitnice. Ljudje z golšo imajo lahko poleg tega še: težave pri požiranju, dihanju, kašljanju, t.i."cmok" v grlu ali celo zatekanje v delu obraza ter vratu.

Medtem ko je hiperaktivna ščitnica bolj značilna za mlajšo populacijo, se hipoaktivna ščitnica pojavlja pretežno pri starejši populaciji, zlasti pri ženskah.

Delovanje ščitnice je močno povezano z reproduktivnim zdravjem

Bolezni na področju zdravja ščitnice so bolj kot za moške značilne za ženske, in sicer najpogosteje v času, ko pride do velikih hormonalnih sprememb (puberteta, nosečnost, menopavza).

Pri ženskah, ki so imele motnje v delovanju ščitnice, so opazili tudi težave z menstrualnimi ciklusi. Pri ženskah s hipotireodizmom se lahko pojavljata oligomenoreja (neredne menstruacije) in menoragija (abnormalna krvavitev ali podaljšanje časa krvavitve v času menstracije), pri tistih s hipertireodizmom pa pretežno hipomenoreja (majhna količina krvi pri krvavitvi v času menstruacije).

Kar je še izredno pomembno je to, da je normalen nivo ščitničnih hormonov nosečnice pogoj za normalen razvoj možganov fetusa.

Kako pa je povezana hrana in zdravje ščitnice?

Za proizvodnjo ščitničnih hormonov (T3, T4) potrebuje ščitnica dovolj veliko količino joda. Dnevno priporočilo za vnos joda je za odrasle 150 µg, nosečnice 250 µg in za otroke 120 µg.

V telo jod dobimo najlažje z naslednjo hrano:

  • jodirana sol in živilski izdelki, ki vsebujejo večjo količino soli (slednji se običajno ne priporočajo);
  • morska hrana (ribe, školjke, itd.) in alge;
  • mleko in mlečni izdelki (siri-npr parmezan, feta sir, jogurti, kefir) z izjemo masla (običajno nizka koncentracija);
  • v rastlinski hrani: gobe, špinača, brokoli.

Za zdravo delovanje naše ščitnice moramo poleg joda s hrano vnesti zadostno količino: vitaminov B kompleksa, vit D, selena, cinka, bakra.

Poleg samega vnosa hrane bogate z jodom moramo paziti tudi na t.i. gojtrogene, ki motijo absorpcijo joda iz hrane oziroma tvorbo ščitničnih hormonov in povzročajo golšo. Gojtrogeni so: brstični ohrovt, brokoli, cvetača, koleraba, repa, zelje, laneno seme, soja, čičerika, oreščki itd. Gojtrogen potencial se zmanjša z ustrezno obdelavo teh živil, npr. z namakanjem, pranjem, kuhanjem.

Vplivi okolja na delovanje ščitnice


Na delovanje ščitnice oziroma na proizvodnje ščitničnih hormonov vplivajo (motijo) še: snovi iz okolja (pesticidi, težke kovine), kozmetični izdelki (npr. kreme in pudri z UV filtri) in nekatera zdravila (kot npr. litij- zdravilo za bipolarno motnjo).

Po drugi strani pa imamo snovi iz hrane oziroma prehranska dopolnila, ki lahko vplivajo na samo učinkovitost zdravil za zdravljenje bolezni ščitnice. Taki primeri so: prehranska dopolnila s kalcijem, železom, kava, soja, hrana bogata z vlakninami, antacidi (za nevtralizacijo želodčne kisline) in druga zdravila. Če poleg terapije z zdravili za ščitnico na primer želite jemati še kako drugo zdravilo ali prehransko dopolnilo, raje povprašajte za nasvet strokovnjaka.

Ščitnica ima vpliv na splošno zdravje organizma. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi tudi na področju prehrane je lahko ta naš metuljast organ "trden kot hrast".

O avtorju
Sabina Hamberger
Magistra klinične dietetike
Kot strokovnjakinja s področja dietetike meni, da lahko kakovostno oskrbo prebivalstvu zagotovi le, če se nenehno izpopolnjuje, tako doma kot v tujini. Pri njenem delu jo motivira strast do področja dela, ljubezen do dela s pacienti in nenehna želja po rasti oziroma razvoju, zato redno sodeluje pri različnih projektih.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.