Stiske mladostnikov so resne. Prepoznajte jih.

V zadnjih 40 letih se je tveganje za pojav depresije in anksioznosti pri mladostnikih celo podvojilo. V času vsesplošnih stisk in pomanjkanja pravih socialnih stikov pa se je duševno zdravje doraščajoče mladine občutno poslabšalo. Če kdaj, potem moramo biti starši zdaj še bolj pozorni na znake, ki nakazujejo težave.

V zadnjih 40 letih se je tveganje za pojav depresije in anksioznosti pri mladostnikih celo podvojilo. V času vsesplošnih stisk in pomanjkanja pravih socialnih stikov pa se je duševno zdravje doraščajoče mladine občutno poslabšalo. Če kdaj, potem moramo biti starši zdaj še bolj pozorni na znake, ki nakazujejo težave. Jih poznate? Veste, kako pomagati mladostniku? Odgovore poiščite ob ogledu digitalnega posveta.

Duševno zdravje mladih že pred epidemijo ni bilo dobro. Vsaj blage znake depresije je, sodeč po raziskavi NIJZ iz leta 2018, doživljala skoraj tretjina mladih, in to že pred izbruhom koronavirusne bolezni 19.

Skoraj petina mladih, starih od 11 do 18 let, razmišlja o samomoru.

O občutkih žalosti je poročalo 30 odstotkov 15- in 17-letnikov, velik delež teh, izrazito dekleta, pa je izkazal povečano možnost za depresijo. Nedavna raziskava NIJZ, opravljena med slovenskimi študenti, je pokazala, da jih je v času epidemije kar 78 odstotkov doživljalo simptome depresije. Pri četrtini se je pojavilo samomorilno vedenje.

Duševno zdravje brez tabujev

To so številke, ki nakazujejo zelo resne težave. A prav o teh govorimo premalo ali preveč po tiho. Še vedno je zaslediti prepričanje, da smo za duševno zdravje odgovorni sami in ga moramo sami tudi obvladati. Zdi se, da so težave v duševnem zdravju za posameznika in okolico celo sramotne.

Iskanje pomoči ob duševnih težavah družba vse prepogosto označi kot simptom osebnostne šibkosti. V resnici je ravno nasprotno!

Toda najprej je treba težave prepoznati. Psihologinja in psihoterapevtka Klavdija Zver Zahwi, ki bo na digitalnem posvetu o mladostnikih in depresiji govorila o opozorilnih znakih in primernem ukrepanju, strne, kaj lahko nakazuje depresivno motnjo.

Telesni simptomi

  • slabost in telesne bolečine brez pravega vzroka,
  • pomanjkanje energije in življenjske moči (vse manj gibanja),
  • povečana zaspanost, daljši spanec, poležavanje (in s tem umikanje pred svetom),
  • motnje hranjenja (pomanjkanje teka, prenajedanje, bruhanje, namerno stradanje),
  • samopoškodovalno vedenje.

Čustveni simptomi

  • večja občutljivost (vznemirjenje mladostnika v situacijah, ki jih prej sploh ni opazil),
  • večja pestrost in raznolikost čustvovanja (nekaterih čustev prej sploh ni poznal),
  • pomanjkanje volje za običajne dnevne aktivnosti,
  • močneje izražena čustvena labilnost (mladostnik hitro menjuje razpoloženja),
  • nasprotujoča si čustva (npr. isto osebo lahko hkrati sovraži in ima rad).

Dober nasvet je največ vreden, ko ste v dvomih. V okviru zavarovanja Zdravstveni nasvet se lahko s psihologinjo pogovorite tudi o vprašanjih, povezanih s težavami vaših mladoletnih otrok.

O avtorju
Klavdija Zver Zahwi
univ. dipl. psihologinja
Leta 2009 je diplomirala iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Obvezno prakso je opravila na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS, Oddelek po možganski kapi. Tam je pridobila izkušnje in znanja, potrebna za psihološko evalvacijo pacienta po možganski kapi.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.