Vpliv stresa na naše zdravje

Človeško telo uravnavajo natančni mehanizmi, ki ves čas skrbijo za ravnovesje. Kadar koli pride do najmanjše spremembe, se vklopijo sistemi, ki poskušajo telo v najkrajšem možnem času povrniti v prejšnje stanje.

Kaj je stres?

Stres je torej vsaka situacija, ki kakor koli poruši naše ravnovesje, stresni odziv človeškega telesa pa je povsem naravno dogajanje, ko želimo ohranjati ravnovesje. Gre za odziv, ki nam omogoča, da dobimo energijo in moč, da se prilagodimo na spremembo ali rešimo problem. Ko je problem rešen, se telo umiri, si nabere energije ter obnovi zaloge, ki jih bo potrebovalo za naslednjič.

Če telo ne dobi dovolj počitka, smo slabše pripravljeni na naslednji napor, in če se to dogaja prepogosto, ima negativne posledice na naše telo. Ljudje se različno odzivamo oziroma dojemamo zunanje dražljaje. Dva človeka lahko različno doživljata isto situacijo – eden jo bo doživel kot izziv, drugi pa kot neprijetnost, napor, torej kot negativen stres.

Stresni odziv »boj ali beg«

V pradavnini je naše telo razvilo mehanizme, ki so nam pomagali prepoznati nevarne situacije in hkrati omogočili beg ali spopad z nevarno živaljo – sovražnikom. Danes so zunanji sovražniki seveda zelo drugačni (veliki pritiski v službi, prevelike količine dela, odgovornost, nejasna navodila za delo, časovni pritiski – roki itd.), naš odziv nanje pa je ostal nespremenjen. 

Ob ogrožajočem dejavniku iz okolja se hkrati aktivirata simpatični živčni sistem ter hormonska os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza.

Z aktivacijo simpatičnega živčevja (avtonomnega živčevja, ki ni pod našim nadzorom) v nekaj sekundah pride do izplavljanja adrenalina in noradrenalina iz nadledvične žleze. To povzroči nagel dvig krvnega sladkorja, porast pulza in krvnega tlaka ter pospešeno dihanje, kar da telesu energijo in moč, da hitro reagira na nevarnost. Hkrati se zmanjša tudi delovanje prebavnega sistema, sprostijo se gladke mišice sečnega mehurja, razširijo se zenice, vidno polje se zoži in izklopi se sluh. Pretok krvi se osredotoči na pomembne organe, kot so srce, možgani, pljuča, ledvice in prebavila, zato se žile na rokah in nogah skrčijo in postanejo okončine mrzle.

Noradrenalin se v krvi hitro razgradi in nima dolgotrajnega učnika, zato se mu čez nekaj minut po aktivaciji osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza pridruži še izločanje kortizola, ki ga poznamo tudi pod imenom stresni hormon. Tudi ta hormon skrbi za višjo raven sladkorja v krvi, višji tlak in zavira imunski odziv. Poleg tega ima še negativen vpliv na zbranost in tvorbo spomina, na gradnjo mišic in kosti, zmanjšuje vnetni odgovor v telesu in je odgovoren za nalaganje maščobe (zlasti okoli trebušnega dela).

Prvi učinki kortizola v stresnem odzivu so vidni po 20–30 minutah, njegovo izločanje pa vztraja vsaj še eno uro po tem, ko smo stresor odstranili ali rešili situacijo.

Kortizol ali »stresni hormon«

Delovanje našega telesa je pod vplivom hormonov, ki imajo svoj cirkadiani ritem. To pomeni, da se sproščajo po točno določenem dnevno-nočnem ritmu. V določenem delu dneva lahko zaznamo najvišjo, spet v drugem delu pa najnižjo raven določenega hormona v krvi. Vse to ima svoj namen. Glede na to, da govorimo o stresu, si poglejmo, kako deluje hormon kortizol.

• Kortizol spada med tako imenovane glukokortikoide, ki se sproščajo iz skorje nadledvične žleze. Normalno se izloča ponoči in ga je največ v krvi eno uro, preden se zbudimo. Njegova naloga je, da aktivira telo in poskrbi za dovolj energije za premagovanje dnevnih naporov.
• Do večera se ponavadi porabi dnevna količina kortizola. Če čez dan doživimo kakšen stresen dogodek, se nadledvična žleza aktivira in se izloči dodatna količina hormona. Po napornem dnevu imamo tako lahko povišano raven kortizola v krvi. Ta prispeva k motnjam spanja, saj sta upad koncentracije kortizola in porast koncentracije melatonina ena od signalov za spanje.
• Zelo pomembno je, da se zavestno opomnimo, da je stresa in napora konec, da to ozavestimo – lahko tudi s pomočjo tehnik sproščanja in meditacije –, saj je to pomemben signal, da se kortizol preneha izločati.
• Poleg velikih delovnih obremenitev lahko na porast kortizola vplivajo tudi čustveno intenzivne situacije, velik telesni napor, močna bolečina, okužba ali zastrupitev.

Učinki kroničnega stresa

Kronični stres vpliva na praktično vse organske sisteme. Učinkuje na možgane: raziskave so pokazale, da lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi do atrofije možganov. Znano je, da stres negativno vpliva tudi na pomnjenje (ustvarjanje novih spominov) in na kognitivne funkcije, kot so učenje, odločanje, pozornost in presoja.

• Stres učinkuje na srčno-žilni sistem: povzroča porast pulza, krvnega tlaka, poslabša razmerje maščob v krvi, vpliva na strjevanje krvi in pospešuje aterosklerozo. Stres je prepoznan kot izoliran dejavnik tveganja, ki povečuje možnost za nastanek nenadne srčne smrti.
• Stres vpliva na prebavni sistem: vpliva na absorpcijo hranil, na prepustnost črevesne stene, poveča izločanje želodčne kisline in s tem povzroča gastritis in nastanek peptičnih ulkusov, poslabšuje ali ima vlogo pri razvoju sindroma razdražljivega črevesa. Glede na to, da stres povzroča vzdraženje osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, verjetno do neke mere vpliva tudi na ostale žleze z notranjim izločanjem (trebušna slinavka, spolne žleze, ščitnica).
• Stres negativno učinkuje tudi na imunski sistem: ga zavira, zato smo podvrženi ponavljajočim se okužbam in posledično slabemu zdravju. Iz istega razloga (t.j. imunske zavore) lahko pride tudi do povečanja tveganja za razvoj rakavih obolenj. Stres negativno vpliva tudi na delovanje mišic (povečana napetost, mišična šibkost) in na kostno premeno, kar lahko vodi v osteoporozo.