Fibromialgija – bolezen 21. stoletja

Po podatkih Nacionalnega združenja za fibromialgijo približno 10 milijonov Američanov oziroma 3 % do 6 % svetovne populacije prizadene fibromialgija. Izziv je predvsem prepoznavanje bolezni, saj je to bistveno za obravnavo.

Fibromialgija nima znanega vzroka, tudi klinični znaki so nespecifični. Tako ni razvitega specifičnega zdravljenja, pa tudi učinkovitost zdravljenja je velik izziv. Fibromialgijo kot bolezen lahko omilimo, ne pa tudi ozdravimo. Za postavitev diagnoze se moramo ravnati po kliničnih kriterijih, ki so se v zadnjih desetletjih večkrat posodobili (Newest American College of Rheumatology ACR criteria on fibromyalgia, 2010).

Od 75 % do 90 % ljudi, ki zbolijo za fibromialgijo, so ženske med 20. do 50. letom starosti. Prevalenca pri moških je 10 % do 25 % ter majhen odstotek otrok.

Fibromialgija ni življenjsko nevarna bolezen, toda podatki kažejo, da je število smrtnih žrtev pri samomorih in nenamernih poškodbah večje pri ljudeh, ki imajo fibromialgijo, kot pri ljudeh, ki je nimajo. Nedavna študija je pokazala, da je pri ljudeh s fibromialgijo tveganje za samomor lahko tudi desetkrat večje kot pri splošni populaciji. To je verjetno zato, ker za fibromialgijo ni zdravila, obvladovanje bolečine je slabše in bolezen še ni čisto razjasnjena. Posledično se lahko bolniki soočajo z nižjo kakovostjo življenja, ki vpliva na njihovo psihično in fizično zdravje.

Zgodovinski pregled fibromialgije

Prisotnost fibromialgije sega več kot 150 let v preteklost. Obstaja veliko dokazov, da so ljudje tudi v preteklosti trpeli za to boleznijo. V današnjem času so dejavniki tveganja za nastanek ter zdravljenje veliko bolj jasni in predvidljivi, še vedno pa ostaja nit skrivnosti. Zato je včasih veljalo, da gre za psihično in psihosomatsko motnjo – posebno obliko depresije.

V preteklem stoletju niso uporabljali izraza fibromialgija, temveč histerični paroksizem, mišični revmatizem, nevrastenija, fibrozitis.

Prelomno je bilo leto 1990, ko je Ameriški kolidž za revmatologijo (American College of Rheumatology) postavil diagnostična merila za fibromialgijo (ACR 1990). Svetovne zdravstvene organizacije so fibromialgijo označile kot kronični bolečinski sindrom, ki sodi v skupino zunajsklepnega revmatizma.

Znane osebe, ki so trpele za to boleznijo, oz. so imele simptome, podobne tej bolezni:

  • Napoleon Bonaparte (1769–1821)
  • Alfred Nobel (1833–1896)
  • Charles Darwin (1809–1882)
  • Florence Nightingale ( 1820–1910) je najbolj znana oseba, ki se je skoraj zagotovo borila s fibromialgijo. Bila je ena od pobudnic ustanovitve Rdečega križa.

Simptomi fibromialgije

Ameriški kolidž za revmatologijo je postavil tri pomembne specifične kriterije za diagnostiko fibromialgije:

  1. Bolečina in simptomi, ki jih je pacient doživel v preteklem tednu, se širijo po celotnem telesu, pacient se bori z utrujenostjo, zbudi se utrujen in nespočit, doživlja kognitivne težave, druge splošne fizične simptome.
  2. Simptomi več kot 3 mesece ohranjajo enako raven intenzivnosti.
  3. Pacient nima drugih zdravstvenih težav oz. problemov, ki bi lahko pojasnili bolečino.

Fibromialgija je poleg osteoartritisa drugo najbolj pogosto mišično-skeletno stanje. Pogosto se ga zamenjuje z artritisom, a fibromialgija ni progresivna bolezen, niti ne vpliva niti ne poškoduje sklepov tako kot artritis. Je pa klasificirana kot revmatično obolenje.

Osrednje težave

Kronični glavoboli, motnje spanja, kognitivne okvare, spominske okvare, depresija, anksioznost

Oči

Težave z vidom

Sistemske težave

Bolečina, povečanje telesne teže, občutek mrazenja

Čeljustni sklep

Disfunkcija

Koža

Različni zapleti

Predel prsi

Bolečina

Želodec

Slabost

Reproduktivni organi

Dismenoreja

Urinarni trakt

Težave z uriniranjem

Sklepi

Jutranja pordelost – togost

Mišice

Utrujenost, trzanje, miofascialna bolečina

Pacienti opisujejo »fibro fog« kot pomanjkanje miselne jasnosti, ki lahko traja od 30 do 90 sekund. Fibro fog lahko spremlja kratkotrajna izguba spomina, slabša zmožnost koncentracije, pomanjkanje pozornosti, pozabljivost, težko sledenje pogovoru ter sprejemanje novih informacij.

Razne študije so nakazale, da pri pacientih s fibromialgijo prihaja do večje izgube možganskega tkiva kot pri ljudeh, ki nimajo fibromialgije. Ugotovili so da imajo desetkrat večjo izgubo sive snovi v možganih kot drugi ljudje.

Zato se priporoča telesna vadba in globok spanec, ki lahko pomagata vzdrževati in izboljšati miselne funkcije.

O avtorju
Primož Kirn
magister športnega treniranja specialne populacije
Primož Kirn je na Fakulteti za šport zaključil magisterij iz športnega treniranja, specializiran je za specialno populacijo. Svoje znanje nadgrajuje z doktoratom iz zdravstvenih znanosti, saj si želi dvigniti edukacijo o vadbi, namenjeni specialni populaciji.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.