Kaj je gleženjski indeks in kako ga izmerimo

Kako poteka merjenje gleženjskega indeksa 

Gleženjski indeks izmerimo tako, da manšeto namestimo ležečemu bolniku nad gležnjem in z uporabo doplerskega detektorja izmerimo sistolični tlak v arteriji tibialis posterior in arteriji tibialis anterior, nato še tlak na nadlakti. Višji sistolični tlak v vsakem gležnju primerjamo z višjim sistoličnim tlakom na nadlakti, kar imenujemo gleženjski indeks. 

Odkrivanje periferne arterijske bolezni 

Preiskava perfuzijskih tlakov z doplerskim detektorjem je temeljna objektivna preiskava za potrditev suma na periferno arterijsko bolezen. Izraz označuje kronične motnje arterijske prekrvitve udov, ki jih večinoma povzroča ateroskleroza. Najpogosteje je prizadeta spodnja okončina. Bolezen se razvija počasi, dolgo je asimptomatska, v napredovalih fazah pa povzroča čedalje večjo ishemijo uda. Periferna arterijska bolezen, ki je skupaj s srčno-žilno in možgansko boleznijo med najpogostejšimi oblikami napredovale ateroskleroze, je zaradi prekrivanja prizadetosti arterijskih povirij zelo pogosto znanilec napredovale ateroskleroze. 

Kaj pomenijo različne vrednosti gleženjskega indeksa 

Normalne vrednosti gleženjskega indeksa so definirane kot 0,91–1,40, vrednosti < 0,90 pa pomenijo prisotnost periferne arterijske bolezni. Vrednosti > 1,40 pomenijo nestisljivost golenskih arterij, najpogosteje zaradi mediokalcinoze, ki je pogosta pri bolnikih s sladkorno boleznijo in napredovalim ledvičnim popuščanjem. Pri nestisljivosti golenskih arterij je neinvazivno merjenje sistoličnega tlaka v gležnju onemogočeno, saj izmerimo lažno visoke vrednosti. Pri vrednostih gleženjskega indeksa nad 1,30 so za opredelitev periferne arterijske bolezni potrebne dodatne preiskave, ki jih opravljajo na sekundarni ravni. 

Vrednost gleženjskega indeksa < 0,80 ima 90-% občutljivost in 100-% specifičnost za dokaz najmanj 50-% zožitve ene od velikih arterij spodnjega uda. Čim nižje so vrednosti, tem hujša je klinična slika bolezni. Klavdikacijske bolečine so značilne za območje gleženjskega indeksa < 0,80, pri vrednostih < 0,40 se lahko pojavlja ishemična bolečina med mirovanjem, pri izrazito znižanih vrednostih < 0,30 pa se v letu dni pri vsaj polovici preiskovancev razvije gangrena na stopalu. Znižane vrednosti gleženjskega indeksa so dober napovednik splošne umrljivosti in še posebej srčno-žilne. 

Asimptomatsko periferno arterijsko bolezen, ki jo dokažemo z znižanjem gleženjskega indeksa na manj kot 0,9, ima kar 15–20 % prebivalcev razvitih držav, ki so starejši od 55 let. Približno 5 % prebivalcev ima klinično sliko intermitentne klavdikacije, katere razširjenost narašča s starostjo. Približno 1 % pa ima kritično ishemijo z bolečino med mirovanjem ali gangreno. 

Sladkorna bolezen povečuje tveganje za razvoj periferne arterijske bolezni in pospeši razvoj bolezni za približno petkrat. Še močneje je pospešena ateroskleroza pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo, tako je pojavnost vseh oblik napredovale ateroskleroze pri teh bolnikih vsaj desetkrat večja kot v splošni populaciji. 

Po strokovnih smernicah je treba ob prisotnosti periferne arterijske bolezni z vrednostjo gleženjskega indeksa < 0,90 bolnikom svetovati o zdravem življenjskem slogu in dosledno izvajati farmakološke ukrepe za preprečevanje aterotrombotičnih zapletov z antiagregacijskim zdravljenjem, zdravljenjem arterijske bolezni, hiperlipidemije in hiperglikemije. 

Kdaj se svetuje meritev gleženjskega indeksa 

Meritev gleženjskega indeksa je enostavna in neinvazivna preiskava. Indicirana je pri poznani periferni arterijski bolezni enkrat letno oziroma pri sumu na poslabšanje, pa tudi pri odkrivanju in zdravljenju srčno-žilnih bolezni, kadar posumimo na periferno arterijsko bolezen zaradi znakov in simptomov (odsotnost perifernih utripov ali prisotnost šumov na spodnjih okončinah, tipični simptomi intermitentne klavdikacije, razjede na spodnjih okončinah, ki se ne zacelijo). Indicirana je tudi pri vseh bolnikih, ki imajo povišano tveganje za periferno arterijsko bolezen zaradi prisotnosti drugih srčno-žilnih boleznih in stanj (npr. koronarna bolezen, srčno popuščanje, anevrizma abdominalne aorte, kronična ledvična bolezen). Prav tako je preiskava indicirana pri asimptomatskih pacientih, ki imajo povišano tveganje za periferno arterijsko bolezen (moški in ženske nad 65 let, moški in ženske do 65 let, ki imajo visoko tveganje za srčno-žilne bolezni, moški in ženske nad 50 let z družinsko obremenjenostjo s periferno arterijsko boleznijo), in tudi pri kroničnem venskem popuščanju. Preden svetujemo kompresijsko terapijo, je treba preveriti arterijsko cirkulacijo spodnjih okončin. 

Kako se pripravimo na preiskavo meritve gleženjskega indeksa 

Na preiskavo se ni treba posebej pripraviti. Oblecite se udobno in enostavno, ker je treba prej sleči hlače in nogavice. Med preiskavo ležite na hrbtu. Traja približno 10 do 15 minut. Gre za neinvazivno preiskavo, kar pomeni, da niso potrebni posegi v notranjost človeškega telesa. Včasih je nekoliko neprijeten le pritisk manšete, ko se napihne, in prehodno mravljinčenje uda.