Občutek lastne vrednosti

Občutek lastne vrednosti obsega posameznikova pozitivna in negativna stališča do sebe in občutja, s katerimi se doživlja in ki usmerjajo njegovo ravnanje. Razlikuje se od samopodobe, saj se ta nanaša na predstavo o sebi, ki pogosto temelji na našem prepričanju o tem, kako nas vidijo drugi. Občutek lastne vrednosti je tako skupek čustev, ki jih ima posameznik o svojih različnih samopodobah.

Francoski sociolog F. Mucchielli je v svoji raziskavi opazil pomembno povezavo med občutkom lastne vrednosti, socialno zaželenostjo in duševnim zdravjem. Govori o tem, da je vzpostavitev identitete mogoča le preko občutij lastne vrednosti, ki jih posameznik doživlja skozi odnose z drugimi. Posameznik se namreč vrednoti glede na to, kako doživlja lastno vrednotenje drugih. V skladu s predstavo o lastni socialni zaželenosti postopno oblikuje spoštovanje do samega sebe.

Hkrati so raziskave pokazale, da je ohranjanje duševnega zdravja ena izmed temeljnih značilnosti samospoštovanja. Ljudje s pozitivnim samospoštovanjem se cenijo, se sprejemajo takšne, kot so, bolje obvladujejo stresne situacije in so zmožni večje socialne prilagodljivosti. Posamezniki, ki pozitivno čutijo o sebi, lažje definirajo svojo usmeritev ter cilje in poznajo svoje sposobnosti.
Temelj, iz katerega raste občutek lastne vrednosti, je prava mešanica sprejetosti, osebnih meja in samospoštovanja.

Razvoj občutka lastne vrednosti

Razvoj občutka lastne vrednosti se začne že zelo zgodaj in je odraz odnosov, ki jih je otrok deležen v primarni družini. Majhni otroci si prizadevajo biti uspešni na tistih področjih, ki so najbolj pomembna njihovim staršem. Če otroci ne uspejo izpolniti pričakovanja svojih staršev, imajo občutek, da so nekako neustrezni. V obdobju odraščanja postanejo vrednote vrstnikov pomembnejše od vrednot staršev, kar je lahko povod za nesporazume, če so vrednote staršev toge in v nasprotju z mladostništvom.

Temelj občutka lastne vrednosti se tako spreminja od vrednot staršev do vrednot vrstnikov ter se končno ustali na osebnih, notranjih vrednotah, ki jih je posameznik sprejel.

Značilnosti pomanjkanja občutka lastne vrednosti

 

Skrb za ohranjanje samopodobe

Ljudi s pomanjkanjem občutka lastne vrednosti bolj skrbi ohranjanje samospoštovanja kot to, da bi dosegli uspeh, zato so manj pripravljeni tvegati. Običajno si nadenejo masko, ki naj bi drugim preprečila spoznati, kdo so v resnici. To je obramba iz strahu, da kdo drug ne bi v njih prepoznal tistega, v kar sami verjamejo. Nagnjeni so k odlašanju, izmišljevanju izgovorov ali prelaganju krivde za lastne neuspehe na druge. Ker se težko soočajo z zahtevami okolice, skrivajo svoje občutke za masko zdolgočasenosti, brezbrižnosti in superiornosti.

 

Ujeti v vlogo »nekoga, ki mu nikoli ne uspe«

Če kot otroci in kasneje mladostniki nismo dobili potrditve od nam pomembnih drugih ljudi, se lahko ujamemo v vlogo »nekoga, ki mu nikoli ne uspe«. Ta vloga postane del naše samopodobe in nas pogosto spremlja kot občutek, da ne moremo izpolniti svojih in tujih pričakovanj. V tem primeru je pomembno, da preverimo, kako realna so naša pričakovanja. Pogosto se izkaže, da so nestvarna in morda produkt nekega otroškega ideala. Zaradi nezmožnosti doseganja teh ciljev se pojavijo občutki nevrednosti, neprimernosti, nesprejetosti in da nas zaradi tega nihče ne more imeti iskreno rad.

 

Izguba motivacije za doseganje ciljev

Osebam, ki imajo iz nekega razloga zmanjšan in/ali izkrivljen občutek lastne vrednosti, se zdi vlaganje dodatnega napora in truda v nekaj preveč tvegano, saj bi to utegnilo dokazati njihovo nesposobnost ali nevrednost. Posledično so deležni kritik doma, v službi in partnerskih odnosih, kar potrdi njihova prepričanja o lastni (ne)vrednosti in s tem še dodatno izgubijo motivacijo za doseganje ciljev in sprememb v življenju.

 

Anksioznost

Potrebno je poudariti, da obstaja močna korelacija med občutkom lastne vrednosti in anksioznostjo. Čim bolj ima oseba izraženo pozitivno samospoštovanje do sebe, tem nižja je njena stopnja anksioznosti in obratno: manj kot se oseba ceni in čuti vredno, sposobno in uspešno, bolj je anksiozna. Nizko samospoštovanje se povezuje tudi s somatskimi simptomi, ki so značilni za tesnobo: tresenjem rok, glavobolom, povečanim srčnim utripom in drugimi.

 

psiholoska pomoc

Kako spodbujati razvoj pozitivnega občutka lastne vrednosti

Kot sem opisala na začetku, se občutek lastne vrednosti razvija in predstavlja celoto vseh naših zaznav o sebi v katerem koli trenutku. Tako je tudi pomembno, v katerem starostnem obdobju smo in kako lahko pristopamo k temu.

Spodbujanje razvoja pozitivnega občutka lastne vrednosti pri otroku

Za otroka je zelo pomembno, da se počuti predvsem varnega, da se izrazi. Otroka obravnavamo kot pomembno osebnost, ki ji izražamo naklonjenost, ljubezen in sprejemanje takšne, kot je. Hkrati ga spodbujamo, da se zave svojih sposobnosti in pazimo, da se mu aktivno posvetimo. Pokažemo mu, da je pomemben del družine, da imamo od njega določena pričakovanja, ki so seveda starostno ustrezna, vse to pa mu pomaga razvijati smisel v življenju in slediti določenim ciljem.

S takim pristopom razvijamo pri otroku občutek sposobnosti in lastne moči. Občutek lastne vrednosti spodbujamo že z načinom pogovarjanja z otrokom, s pričakovanji, ki jih izražamo, in izkušnjami, ki mu jih omogočamo. Pomembno je, da otroka ne ščitimo pred težavnimi situacijami, ker mu s tem odvzemamo možnost krepiti občutek lastne moči. Podpremo ga takrat, ko se sooča z neuspehi, in potrjujemo njegove uspehe.

 

Spodbujanje razvoja pozitivnega občutka lastne vrednosti pri odraslih

Zdaj, ko vemo, kako se pozitiven občutek lastne vrednosti razvija pri otroku, lahko kot odrasli bolj realno pogledamo, kje in kako smo se učili lastne vrednosti.

  • Kdo nas je podprl in razumel, kar nam danes predstavlja vir lastne moči?
  • Kdo nas je učil ravno nasprotno in kako se to danes odraža na našem življenju?
  • Ali živimo tako, da potrjujemo stara negativna prepričanja o sebi?
  • V kakšnih odnosih smo z drugimi osebami in kako se ob njih počutimo?
  • Moramo skrivati svoj pravi jaz in česa nas je strah?
  • Kaj potrebujemo in si želimo od odnosa z drugimi?

 

Odgovori na ta vprašanja nam bodo dali misliti. Ko govorimo o občutku lastne vrednosti pri odraslih, prihaja do pomembne zablode, da je naša osebna vrednost povezana s količino denarja, ki ga imamo na banki, z izobrazbo, delom, ki ga opravljamo, telesno privlačnostjo in nenazadnje s številom sledilcev, ki jih imamo na socialnih omrežjih. Vse to ima kratek rok trajanja.

 

Da izboljšamo in razvijemo bolj pozitiven občutek sebe v odrasli dobi, je najprej potrebno pogledati, katere negativne značilnosti in prepričanja si pripisujemo in kako resnične so. Pomislimo, katere aktivnosti nas vzpodbujajo in nam dajejo smisel, saj se tu lahko skriva naš potencial. Poiščimo osebe, ki bodo prepoznale našo vrednost, ki nas bodo sprejemale tudi takrat, ko smo najbolj na dnu, in nam nudile potrebno razumevanje in podporo. Pogosto se tudi sami počutimo dobro in koristno, ko smo v oporo drugemu. Vsaka oseba je pomembna, enkratna in nezamenljiva in samo zato, ker nas je nekdo nekdaj učil drugače, še ne pomeni, da moramo to sprejeti kot resnico.

O avtorju
Klavdija Zver Zahwi
univ. dipl. psihologinja
Leta 2009 je diplomirala iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Obvezno prakso je opravila na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS, Oddelek po možganski kapi. Tam je pridobila izkušnje in znanja, potrebna za psihološko evalvacijo pacienta po možganski kapi.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z zdravstvenimi zavarovanji Zavarovalnice Triglav pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.