Prehransko svetovanje: Zakaj je pomembna zdrava prehrana in kako vam lahko pomaga zdravnik

Težava v razvitem svetu je postala hranilno revna in energetsko bogata – pogosto preveč procesirana – hrana, ki skupaj s pretežno sedečim življenjskim slogom vodi predvsem v debelost, inzulinsko rezistenco ter s tem povezane bolezni in njihove zaplete. Poleg omenjenega in ob prisotnosti nekaterih drugih zdravstvenih težav (npr. prehranske alergije in intolerance), posebnih zahtev (npr. tekmovalni športniki) in ponarodelih neresnic (agresivno oglaševanje prehranskih dopolnil, samooklicani prehranski guruji, fitnes populacija ipd.) postaja vse pomembnejše tudi strokovno vodenje v obliki prehranskega svetovanja.

Kaj je prehransko svetovanje in komu je namenjeno?

Prehransko svetovanje je strokovna usmeritev k izboljšanju prehranskih navad glede na potrebe, cilje in zdravstveno stanje posameznika. Namen prehranskega svetovanja so podpora zdravemu življenjskemu slogu, preprečevanje bolezni, povezanih z neuravnoteženo prehrano, in podpora pri obvladovanju nekaterih že obstoječih zdravstvenih težav. 

Kako zdravnik oceni prehranske potrebe?

Prehranska obravnava se začne s prehransko anamnezo. S pacientom se pogovorimo in pridobimo informacije o njegovih prehranskih navadah, življenjskem slogu, zdravstvenih težavah, ciljih in morebitnih omejitvah. Analiza prehranskega dnevnika, ki ga pacient predhodno vodi doma (npr. teden dni), nam omogoča natančnejšo oceno vnosa hranil, prepoznavanje morebitnih primanjkljajev ali presežkov. Koristno je spremljanje telesne sestave s tehnologijo bioimpedance, ki poda oceno deleža telesne vode, puste telesne mase, maščobe in nekaterih drugih parametrov, s katerimi ocenjujemo predvsem dinamiko oz. uspešnost obravnave in doseganja ciljev. Občasno je potrebna tudi analiza nekaterih laboratorijskih parametrov iz odvzete krvi. Na podlagi tega se ustrezno prilagodi prehranska strategija; število obrokov, njihova razporeditev, sestava, tekočine, morebitni prehranski dodatki ipd. Poudarek je na vzpostavljanju dolgoročno vzdržnih navad.

Kaj je ITM?

ITM ali indeks telesne mase nam pomaga določiti stanje prehranjenosti. Izračunamo ga preprosto, tako da telesno maso (izraženo v kilogramih) delimo s kvadratom telesne višine (izražene v metrih). Optimalna okvirna vrednost ITM je med 18,5 in 24,9. Nižje vrednosti nakazujejo na podhranjenost, višje pa na čezmerno telesno maso. Debelost je definirana kot ITM 30 in več. ITM je manj ustrezen za uporabo pri otrocih, pri ocenjevanju stopnje debelosti pa se vse bolj uveljavljata ocena deleža telesne maščobe (npr. s pomočjo bioimpedance) in merjenje obsega pasu, ki dobro odraža kopičenje visceralne maščobe.

Vloga prehranskih dopolnil v zdravi prehrani

Prehranska dopolnila uporabljamo takrat, ko z optimalno prehrano ne moremo zadovoljiti potreb po določenih makro-, največkrat pa mikrohranilih. Najboljši primer je dodajanje vitamina D pri otrocih. Vitamin D sodeluje pri absorpciji kalcija iz črevesja, zadostna količina kalcija pa je nujno potrebna za mineralizacijo in ustrezno rast kosti. Ljudje vitamin D pretežno tvorimo sami, s pomočjo kemijske reakcije, pri kateri sodelujejo UV žarki. Ker je izpostavljenost soncu zaradi geografske lege omejena, je nujno dodajanje vitamina D v obliki prehranskega dopolnila (največkrat v obliki kapljic).

Pogostejše uporabljana prehranska dopolnila so še:

• železo (ob anemiji zaradi pomanjkanja, ob nizkih zalogah – športniki),
• folna kislina (nosečnice),
• hiperkalorične formule (neustrezno napredovanje telesne mase, kaheksija),
• kreatin (povečanje mišične mase in moči),
• beljakovinski koncentrati,
• omega-3-maščobne kisline (zdravje srca in ožilja, protivnetno delovanje).

Odgovori na pogosta vprašanja​

Kakšna prehrana pomaga za artritis?

Kot podpora zdravljenju revmatoidnega artritisa se najpogosteje omenja t. i. mediteranska dieta (veliko vlaknin, malo nasičenih maščob, rafiniranih sladkorjev, procesiranega in rdečega mesa). Ključno je, da se o tem bolniki posvetujejo z revmatologom, ki jih vodi, predvsem pa, da sledijo vsem drugim ukrepom konvencionalnega zdravljenja (zdravila). Prehrana ni zdravilo, je podpora!
 

Katera prehrana je primerna pri visokem krvnem tlaku?

Pri visokem krvnem tlaku je najbolj pomembno izogibanje čezmernemu vnosu natrija, kar v praksi pomeni, da se je treba izogibati (pre)slani hrani (predpakirana hrana, slani prigrizki, hrana iz gostinskih lokalov) in dosoljevanju.