Hemoglobin in slabokrvnost

Nastajanje hemoglobina 

Hemoglobin nastaja v zorečih eritrocitih, večinoma v kostnem mozgu, v manjšem delu v jetrih, ledvicah in nadledvičnih žlezah. 

Zgradba hemoglobina 

Hemoglobin tvorijo štiri enote globulina (sestavljenih proteinov) in štiri enote hema. Hem je spojina, ki jo sestavlja železov ion. V sredini je vezan na organsko spojino, imenovano porfirin. Na železove atome se veže kisik.  

Hemoglobin kot laboratorijski parameter je del t. i. rdeče krvne slike 

V laboratorijskem izvidu je koncentracija Hb izražena v gramih na liter (g/l) krvi. Okvirne normalne (referenčne) vrednosti hemoglobina so 140–180 g/l pri moških in 120–150 g/l pri ženskah. O slabokrvnosti (anemiji) govorimo, ko je koncentracija Hb pod spodnjo mejo normalne vrednosti. 

Ni nujno, da koncentracija Hb odraža celotno količino Hb v telesu, lahko gre za navidezno odstopanje od normalnih vrednosti – npr. pri dehidraciji je volumen krvne plazme zmanjšan, kar se laboratorijsko izraža s povečano koncentracijo hemoglobina v krvi. Morebitna slabokrvnost je lahko zamaskirana. Na drugi strani pa se npr. porast volumna plazme v nosečnosti lahko prikaže kot slabokrvnost, čeprav je količina Hb v telesu zadostna.  

Vrednost Hb se razlaga skupaj s t. i. rdečo krvno sliko, na kateri so poleg koncentracije Hb še koncentracija eritrocitov, hematokrit, povprečna prostornina eritrocitov (MCV), povprečna količina hemoglobina v eritrocitih (MCH) in povprečna koncentracija hemoglobina v eritrocitih (MCHC). 

Laboratorijski izvid, t. i. rdeča krvna slika.

Vzroki za nizek hemoglobin in slabokrvnost 

Slabokrvnost je lahko posledica motene tvorbe hemoglobina ali pa prevelike izgube ali pospešenega razpada eritrocitov (krvavitve, hemolitična anemija). 

Motena tvorba hemoglobina je najpogosteje posledica pomanjkanja snovi, ki so potrebne za njegovo nastajanje. Med pogostejšimi vzroki je pomanjkanje železa, redkeje pa pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline v prehrani.  

Vzrok za moteno tvorbo hemoglobina so lahko tudi kronične okužbe, vnetja, malignomi, okvara ledvic, bolezni kostnega mozga idr. 

V drugi veliki skupini anemij so posledice krvavitve (najpogosteje iz prebavil, pri ženskah iz rodil, poškodbe). Vzrok za slabokrvnost je lahko tudi pospešeno razpadanje eritrocitov zaradi zunanjih dejavnikov (npr. mehanske zaklopke, določene zastrupitve ipd.) 

Diagnostika slabokrvnosti je lahko zahtevna. Vedno je treba zdraviti osnovni vzrok slabokrvnosti.  

Simptomi slabokrvnosti 

Lahko nastopijo utrujenost, omotičnost, slabo počutje, občutek težke sape, občutek razbijanja srca, slabša mišična moč idr. 

Klinični znaki slabokrvnosti 

Najznačilnejši znaki so bleda koža, blede sluznice in pospešen pulz. Pojavljajo se lahko vnetja v ustih, ragade (razpoke) na sluznicah, mrzli prsti rok in nog. Črno blato je lahko znak krvavitve v prebavilih. Pri ženskah je treba biti pozoren na dolgotrajne in intenzivne menstruacijske cikle, ki zahtevajo obravnavo pri ginekologu.  

Povišan hemoglobin v krvi 

Ob višji koncentraciji Hb brez drugih skrb vzbujajočih rezultatov testov je verjetnost za resno obolenje majhna. Kot že omenjeno je lahko lažno povišana koncentracija Hb v krvi posledica manjšega volumna krvi ob dehidraciji. Povečana tvorba Hb in eritrocitov (eritropoeza) je lahko posledica povečane potrebe tkiv po kisiku (npr. življenje na visoki nadmorski višini), kar je fiziološki odziv telesa. 

Lahko pa telo ustvari več Hb in eritrocitov, da nadomesti nizko raven kisika zaradi nekaterih bolezenskih stanj, npr. pri boleznih srca (npr. srčno popuščanje), pljuč (npr. kronična obstruktivna bolezen pljuč, emfizem, kadilstvo), kostnega mozga (npr. policitemia vera). Vzroki so lahko nekatere maligne bolezni jeter, ledvic, nekatera zdravila idr. 

Hemoglobin v urinu 

Hemoglobinurija je prisotnost Hb v urinu iz razpadlih eritrocitov. Pogosto se pojavi ob okužbi sečil in po antibiotičnem zdravljenju izzveni. Lahko je posledica večjega fizičnega napora.  

Vzrok so lahko bolezni ledvic, kamni v sečilih, motenje strjevanja krvi, maligne bolezni, jemanje nekaterih zdravil idr.  

Hemoglobinurija pogosto zahteva nadaljnjo diagnostiko, ki jo presodi in usmerja zdravnik (npr. kontrolni ali dodatni laboratorijski izvidi, ultrazvok sečil, urološka obravnava, internistična obravnava itd.).  

Razlaga laboratorijskega izvida je potrebna v povezavi z anamnezo (kaj pacient pove), s klinično sliko in dodatnimi preiskavami. Ni vsako odstopanje laboratorijskih vrednosti od referenčnih znak hudega obolenja, lahko gre za določena fiziološka stanja (npr. življenje na visoki nadmorski višini). Pomembno je, da se v primeru nepojasnjenih težav ali laboratorijskih izvidov obrnemo na zdravnika.  

Viri: 

Pretnar, J.: Anemije. Dostopno na: http://www.drustvo-bkb.si/o-krvnih-boleznih/anemije 

Glaser Kraševac, M.: Zbornik: Pristop k anemiji na primarni in sekundarni ravni ter diagnostika in zdravljenje makrocitnih in hemolitičnih anemij. Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor. Dostopno na Pristop k anemiji na primarni in sekundarni ravni ter diagnostika in zdravljenje makrocitnih in hemolitičnih anemij