Hiperholesterolemija – povišana vrednost holesterola v krvi

V krvi je mogoče pregledovati različne oblike holesterola. Osnova je celokupni holesterol, ki predstavlja vse holesterole skupaj. LDL holesterol laično imenujemo slabi holesterol, saj plava po krvi in se nalaga v žilnih stenah. Visoke vrednosti LDL holesterola višajo tveganje za srčno-žilne bolezni. Na drugi strani imamo HDL holesterol oziroma t. i. dobri holesterol, saj nosi holesterol iz žilnih sten v jetra in nas ščiti pred boleznimi srca in ožilja.

V krvi se meri tudi nivo trigliceridov, ki niso holesterol, ampak druga vrsta maščobe. Povišane vrednosti trigliceridov ravno tako večajo verjetnost za srčno-žilne bolezni, zelo visoke vrednosti trigliceridov pa povzročijo vnetje trebušne slinavke.

Kakšna je normalna vrednost holesterola?

Nižja je vrednosti celokupnega in LDL holesterola, manjše je tveganje za srčno-žilne bolezni. Kakšna je še varna vrednost oziroma kdaj se odločimo za zdravljenje, pa ni odvisno samo od same vrednosti holesterola pri posamezniku, temveč od celotnega tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Pri oceni tveganja poleg nivoja holesterola upoštevamo še nivo krvnega sladkorja in krvnega tlaka, ali je posameznik kadilec, ali je družinsko obremenjen za bolezni srca in ožilja, starost posameznika in koliko je telesno aktiven.

Kako ukrepati, če imam povišan holesterol?

Poenostavljeno povedano dobimo holesterol v kri iz dveh virov: nekaj ga dobimo s hrano in nekaj ga proizvedejo naša jetra. Na del, ki ga dobimo s hrano, lahko vplivamo z ustrezno dieto in zdravim načinom življenja. Koliko ga proizvedejo naša jetra, pa je odvisno predvsem od naših genov. Na ta del holesterola najpogosteje vplivamo s predpisanimi zdravili za nižanje holesterola, in sicer statini, ki zavirajo proizvodnjo holesterola v jetrih.

Pri vseh posameznikih s povišano vrednostjo holesterola se svetuje zdrav življenjski slog z ustrezno prehrano in dovolj gibanja. Mediteranska dieta, za katero je značilno veliko zelenjave, rib ter oljčno olje kot osnovna maščoba, je še vedno zlati standard za nižanje holesterola. Svetuje se najmanj 30 minut telesne aktivnosti dnevno (npr. hoja, delo na vrtu ...), seveda pa bomo z več in z nekoliko bolj intenzivno telesno aktivnostjo še bolj znižali vrednosti holesterola.

Poleg omenjenega je pomembna tudi primerna telesna teža. Opustitev kajenja sicer ne vpliva na vrednosti maščob v krvi, vendar zelo zniža tveganje za bolezni srca in ožilja.

Posamezniki, ki so bolj ogroženi za bolezni srca in ožilja, zlasti tisti, ki že imajo bolezni srca in ožilja (npr. so preboleli srčni infarkt, možgansko kap, imajo trebušno anevrizmo …), pa poleg zdravega življenjskega sloga potrebujejo tudi zdravila, ki jih je treba jemati redno in večinoma doživljenjsko.