Izpadanje las pri ženskah

Izpadanje las po ženskem tipu se pojavlja pri odraslih ženskah. Prizadelo naj bi okoli 19 % žensk, praviloma pa postane izpadanje las izrazito po menopavzi. Predstavlja pomembno psihosocialno breme, zato ženske hitro poiščejo pomoč.

Značilnosti izpadanja las po ženskem tipu

Lasje pri ženskah značilno izpadejo na čelnem in temenskem predelu. Postanejo razredčeni (terminalne, močne lase zamenjajo tanki, velusni lasje), sprednja čelna linija las pa se ne premakne.

Mehanizem nastanka ni povsem pojasnjen. V okoli 40 % ga povezujejo s prekomernim izločanjem androgenih hormonov (npr. v primeru sindroma policističnih jajčnikov, tumorjev nadledvične žleze ali jajčnikov, ki izločajo androgene hormone itn). Glede na dejstvo, da se izpadanje las najpogosteje pojavi po menopavzi, naj bi bil v nastanek vpleten tudi estrogen, vendar so si dognanja zelo nasprotujoča in ni povsem jasno, kakšen je njegov vpliv na rast las.

Običajno je nastanek ženske plešavosti postopen, včasih pa je izpadanje las izrazito in nenadno. Ženske opazijo, da se jim stanjša čop, da lasišče postane bolj opazno. V primeru hudega izpadanja lahko pride tudi do opeklin lasišča v poletnih mesecih.

Kadar pride do prekomernega izpadanja las, bo družinski zdravnik opravil klinični pregled in osnovne laboratorijske preiskave: hemogram, določitev zalog železa in ščitničnih hormonov. Ob sumu na hiperandrogeno stanje (hirsutizem – prekomerna poraščenost po moškem tipu, neredne menstruacije, težave z zanositvijo, hude akne, na zdravljenje odporne akne v odrasli dobi, galaktoreja itn.) je smiselno opraviti preiskave hormonskega stanja. Kot presejalne teste lahko uporabimo določitev prostega in/ali celokupnega testosterona in dihidroepiandrostendiona (DHEA), natančnejše preiskave naj bodo v rokah specialista endokrinologa. Dva meseca pred laboratorijsko preiskavo krvi je treba prekiniti z jemanjem oralne hormonske kontracepcije.

Kljub temu, da je izpadanje las po ženskem tipu zelo pogosto, je treba pomisliti tudi na druge diagnoze, ki se lahko kažejo s podobno klinično sliko.

Drugi razlogi za izpadanje las pri ženskah

Od izpadanja las po ženskem tipu je najtežje ločiti telogeni efluvij. Gre za akutno ali kronično izpadanje las brez vnetnih sprememb lasišča, do katerega običajno pride po večjem stresnem dogodku – npr. porod, huda bolezen ali operacija, huda psihična travma, izrazita nenadna izguba telesne teže, kemoterapija ali uporaba določenih zdravil. Navadno je prizadeto celotno lasišče, lahko pa je izpadanje izrazitejše v senčnem predelu. Lasje lahko pričnejo izpadati takoj ali nekaj mesecev po stresnem dogodku oz. pričetku jemanja zdravil.

Difuzna alopecija areata je redka oblika te bolezni, ki se kaže z difuznim redčenjem las. V anamnezi so lahko prisotna žarišča na lasišču, ki so povsem brez las, tudi iz družinske anamneze lahko včasih izvemo, da je kdo od sorodnikov imel alopecijo areato. Bolnice navajajo naglo sivenje, saj prednostno pričnejo izpadati pigmentirani lasje.

Centralna centrifugalna brazgotinska alopecija je bolezen, pri kateri zaradi vnetnega procesa pride do propadanja lasnih mešičkov in posledično razvoja plešavosti. V zgodnji fazi bolezni je mogoče ugotoviti pustule ali vnetne spremembe na lasišču. Tako kot pri plešavosti po ženskem tipu značilno pričnejo izpadati lasje na temenskem predelu.

Trakcijska alopecija je oblika izpadanja las, ki je posledica kroničnega delovanja velike sile na lasne mešičke – posledica tesnega zatezanja las. Večinoma je posledica nošenja tesno spete fige ali čopa. Izpadanje in redčenje las je izrazito predvsem na meji lasišča. Sprva so spremembe reverzibilne, v kolikor pa se tenzija ne zmanjša, je lahko okvara foliklov trajna.

Usmerjenega zdravljenja za izpadanje las pri ženskah ni, k boljšemu stanju las pa lahko pripomoremo z zdravim življenjskim slogom. Svetujemo zdravo, uravnoteženo prehrano, vzdrževanje stalne telesne teže, kakovosten spanec in redno sproščanje za zmanjševanje stresa. Delno k izboljšanju kakovosti las pripomorejo živila, ki vsebujejo veliko bakra, cinka in beljakovin.

O avtorju
Maja Kolšek Šušteršič
dr. med., spec. druž. med.
Tekom študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani je sodelovala pri Projektu Virus, projektu Medimedo ter v Sekciji za tropsko in potovalno medicino. Trenutno je zaposlena v Zdravstvenem centru Lorena.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.