Ustna higiena pri otroku

Velikokrat slišimo, da se zdravje začne v ustih – in to z razlogom. Usta so začetek prebavne cevi, našega glavnega organa za življenje. V njih hrano grobo predelamo, pomešamo s slino, oblikujemo v bolus (zalogaj) za nadaljnjo presnovo. Na tej poti se hranila razgradijo do oblik, primernih za vsrkanje v krvni obtok. To se zgodi v črevesni sluznici, kjer prebiva mikrobiom – raznolika bakterijska skupnost, ki je temelj našega imunskega sistema in splošnega zdravja.

Zato ni pomembno »samo«, kaj jemo, temveč tudi, kako. Z zadostnim grizenjem in žvečenjem z zaprtimi usti telesu sporočamo, da je hrana pripravljena za nadaljnjo presnovo. Pri žvečenju sodeluje več mišic, pri požiranju pa ima ključno vlogo jezik, ki je glede na svojo velikost najmočnejša mišica v telesu. Vsi ti organi morajo biti zdravi in pravilno uporabljani že od začetka življenja, da se obrazne kostne strukture razvijajo harmonično. Tako bodo tudi zobje izrasli pravilno.

Ustna higiena v otroštvu ne vpliva le na zdravje ustne votline, temveč tudi na splošno odpornost.

Pomen nege zob v zgodnjem otroštvu

Mehke obloge se na otroških zobeh nabirajo hitro, kar lahko vodi v kariozne spremembe, vnetje dlesni in boleče zaplete, ki lahko zmotijo spanec, hranjenje in govor. Redno čiščenje zob v kombinaciji s premišljenimi prehranskimi izbirami omogoča, da se zobje in dlesni razvijajo zdravo. Otrok ob tem postopno dojame, da je skrb za usta del vsakodnevne higienske rutine, popolnoma enako naraven in nujen kot umivanje rok ali pa kopanje.

Vloga starša pri ustni higieni otrok

Starši »morajo« biti usposobljeni za vsakodnevni nadzor nad vnosom zdravih obrokov in za pravilno odstranjevanje mehkih zobnih oblog. Pri tem je najpomembneje, kako otroke učimo odnosa do ustnega zdravja in telesa nasploh ter katera motivacijska orodja uporabimo. Otrok se seveda uči z zgledom, zato so zobozdravstveno ozaveščeni, pripravljeni in pomirjeni starši tisti, ki s svojimi dejanji (in ne samo s prigovarjanjem) ustvarjajo trdne temelje o pomenu ustne higiene.

Ključen dejavnik pri tem je njihovo redno obiskovanje ustnega higienika in zobozdravnika. Pri ustnem higieniku se starši izobrazijo o lastnem ustnem zdravju, bolje spoznajo svojo ustno votlino in zanje smiselne pripomočke. S takšnim zgledom močno vplivajo na otrokovo zavedanje o pomenu ustne higiene in na njegovo delovanje na področju primarne preventive – kar pomeni, da oseba pride v ambulanto zdrava.

Ustna higiena pri dojenčku brez zob

Pomembno je, da pri dojenčku uvedemo redno ustno higieno, še preden izraste prvi zob. Dlesni so mehko, občutljivo tkivo, celotna ustna votlina pa izjemno intimen in zelo senzoričen del telesa, zato pristopamo nežno. Po hranjenju dlesni nežno očistimo z navlaženo gazo ali s silikonskim naprstnikom. S tem odstranimo ostanke mleka in dojenčku počasi privzgajamo občutek ustne nege, ki ga bo pozneje sprejemal veliko lažje in bolj sproščeno.

Čiščenje prvih zob

Prvi zob običajno izraste med 4. in 12. mesecem starosti. Takrat začnemo ščetkati z majhno, mehko otroško ščetko. Uporaba zobne kreme v tem obdobju ni nujna niti potrebna – pomembnejša je navada, stik, ki povezuje in krepi zaupanje.

V tem času moramo biti posebej pozorni tudi na preprečevanje karioznih sprememb, saj se lahko razvijejo zaradi nepravilne uporabe stekleničke. Otrok ne sme zaspati s stekleničko, ki vsebuje sladkan čaj, sok ali mleko. Dolgotrajna izpostavljenost sladkorjem namreč razmehča sklenino in močno poveča tveganje za zgodnji otroški karies. Pitje iz stekleničke naj bo omejeno na obroke, v posteljo pa naj gre otrok z že umitimi zobmi in brez dodatnega srkanja sladkih pijač. Največja naravna zaščita za zobe je prva naravna hrana – materino mleko, za pravilen razvoj čeljusti in drugih obraznih struktur pa dojenje.

Ščetkanje mlečnih zob

Vsi poznamo temeljna priporočila o rednem ščetkanju dvakrat na dan (zjutraj in zvečer) in o vsakodnevni uporabi zobne nitke, kar velja tudi za otroke, seveda po usmeritvah strokovnjaka.

Ko so v ustih vsi mlečni zobje, je ščetkanje nujen, reden in nepogrešljiv del dnevne rutine.

Ne smemo pozabiti, da smo pri učenju umivanja zob največja motivacija prav starši. Ko si zobe umivamo skupaj z otrokom, mu pokažemo, da je to nekaj normalnega, vsakodnevnega in prijetnega. Otroka spodbujamo k samostojnosti, hkrati pa skrbimo, da mu pri težjih mestih – izraščajočih stalnih zobeh, majavih in zadnjih zobeh – še vedno pomagamo. Teh mest ne zmore učinkovito očistiti sam.

Tehnike ščetkanja zob pri otroku

Otroci naj se držijo osnovne, preproste in učinkovite tehnike »z rdečega na belo« – to pomeni, da ščetko usmerijo od dlesni proti zobu in naredijo približno deset nežnih potegov na vsakem zobku. S tem odstranijo obloge tam, kjer se najpogosteje zadržujejo – ob robu dlesni. Zanje je primerna čim manjša ščetka z mehkimi, gostimi ščetinami in širšim ročajem, ki omogoča stabilen prijem.

Količina zobne kreme pri otroku

Količina zobne kreme naj bo majhna, do tretjega leta za velikost riževega zrna, pozneje pa do velikosti grahovega zrna. O izbiri prave zobne kreme se je najbolje posvetovati s strokovnjakom, ki pozna vaše družinske navade in razvoj otrokove ustne votline.

Kdaj lahko otrok ščetka zobe samostojno

Okoli petega ali šestega leta lahko otrok pri ščetkanju že aktivneje sodeluje, a nadzor staršev ostaja ključnega pomena do približno desetega leta starosti. Otrok namreč prej še nima dovolj razvite fine motorike, da bi bil lahko zares temeljit. Ključnega pomena je, da starši znajo vsakodnevno dopolnjevati otrokovo čiščenje z uporabo različnih tehnik in pripomočkov, prilagojenih starostnemu obdobju. Starši naj si zagotovijo tudi dovolj svetlobe in udoben položaj otroka, da bodo pri čiščenju res uspešni.

Pomembno je, da starši otroku s ščetkanjem pomagajo toliko časa, kolikor je treba, tudi do 10. leta.

V vsem tem obdobju je izjemno uporabna majhna čopasta ščetka, za čiščenje težje dostopnih predelov – okrog zadnjih mlečnih in stalnih zob ter okoli majavih zob.

Uporaba zobne nitke pri otroku

Z zobno nitko začnemo ob izraščanju prvih in drugih mlečnih kočnikov oziroma takrat, ko se ploskve zob dotikajo. Ko izrastejo prvi stalni zobje, pa je nitkanje potrebno vsak dan. Uporabimo zobno nitko in po potrebi medzobno ščetko. O pravilni izbiri in tehniki naj starši povprašajo zobozdravnika ali ustnega higienika.

Prvi obisk pri zobozdravniku in ustnem higieniku

Priporočljivo je, da starši z otrokom prvič obiščejo zobozdravnika okoli prvega leta starosti oziroma kmalu potem, ko izrastejo prvi zobje. Najpogosteje se prvi pregled opravi pri pedontologu – zobozdravniku, specializiranem za otroško in preventivno zobozdravstvo. Ena njegovih osrednjih nalog je ravno izvajanje preventivnih pregledov v prvem, drugem in tretjem letu starosti. Morda se zdi, da so obiski v tem zgodnjem obdobju nepomembni, a v resnici so izjemnega pomena, saj se takrat začenja graditi odnos do zobozdravstvenega osebja, oblikuje se občutek varnosti, predvsem pa se vzpostavlja zaupanje, ki ga otrok nosi s seboj vse življenje.

Zgodnji obisk je namenjen preprečevanju težav, pridobivanju informacij in spoznavanju okolja.

Čim prej se starši izobrazijo o ustni higieni otroka, manj je tveganja za začetne oblike bolezni v ustih.

Posebno pomemben člen v preventivi je ustni higienik. Pri otrocih ima več vlog hkrati, saj jih skupaj s starši uči pravilne tehnike ščetkanja, svetuje glede prehranskih navad, oceni tveganje za nastanek karioznih sprememb, spremlja prisotnost mehkih oblog, in kar je najpomembnejše – motivira starše, ki so v prvih letih otrokovi primarni izvajalci vsakodnevne preventive.

Prehrana, hidracija in zdravje zob

Za optimalno ustno zdravje je treba gledati na otroka celostno. Naše telo za pravilen razvoj, od samega začetka, potrebuje pravo »gorivo«. Prehrana ima odločilno vlogo pri razvoju in kakovosti zob – ne le v otroštvu, temveč že med nosečnostjo. Pri preprečevanju zobne gnilobe je ključno upoštevati osnovna prehranska priporočila:

• zmanjšati vnos sladkorjev in škodljivih ogljikovih hidratov,

• vnesti dovolj kakovostnih beljakovin,

• jesti zdrave maščobe, saj omogočajo absorpcijo v maščobi topnih vitaminov A, D, E in K, ki sodelujejo pri mineralizaciji zob.

Ko otrok začne poleg materinega mleka uživati hrano, je ključno, da je čim bolj naravna, čim manj predelana in predvsem dovolj čvrsta, da zahteva temeljito grizenje in žvečenje, kar omogoča pravilen razvoj čeljusti, ki mu sledi pravilno izraščanje zob.

Enako pomembna kot hrana je hidracija. Otroka že od začetka učimo pitja strukturirane tople vode in nesladkanih čajev po požirkih. Dobra hidracija uravnava slino (slina je naravni zaščitni mehanizem proti kariesu), pomaga pri razvoju ustne mikrobiote, zmanjšuje željo po sladkih pijačah.

Ustna higiena v predšolskem obdobju je ključna, saj so mlečni zobje pomembni za pravilen razvoj govora, oblikovanje samopodobe in ohranjanje prostora za izraščanje stalnih zob. Skrb za zdrave zobke pa se začne v varnem in ljubečem domačem okolju. Ko so starši opremljeni z znanjem in razumevanjem pomena tega vsakodnevnega opravila, otrok lažje sprejme dobre navade, ki ga bodo spremljale vse življenje.