Praznična depresija

December je mesec pričakovanj, obarvan z mnogimi zabavami, druženji in seveda prazniki. Je mesec, ki odnese staro in prinese novo leto. Je čas, ko v naših domovih zasijejo bleščeči okraski na smrečicah in zadiši po domačih piškotih. Ulice so okrašene in trgovine polne mamljivih daril. Kljub vsemu sijaju pa je december mesec, ki je za mnoge ljudi vse prej kot vesel.
Povezana področja

Za mnoge ljudi je december mesec žalosti, osamljenosti in praznine. Med prazniki lahko pride do kratkotrajnega poslabšanja razpoloženja, do potrtosti, žalosti, tesnobnosti, nemoči itd., česar strokovno še ne opredelimo kot depresijo. Običajno je takšna praznična depresija kratkotrajna, vendar intenzivna, in mine, ko minejo prazniki.

Duševne stiske vplivajo na delovno storilnost zaposlenih ter obseg absentizma v podjetjih. V digitalnem posvetu o skrbi za duševno zdravje zaposlenih smo s strokovnjaki spregovorili o vzrokih stisk pri zaposlenih ter možnih rešitvah v poslovnem okolju. 

Zakaj so za nekatere prazniki najtežji čas v letu?

Med prazniki, zlasti med božično-novoletnimi, so v ospredju druženje, zabava, povezanost z bližnjimi. Pri ljudeh, ki si z umikom v delovno okolje blažijo stiske, pa utegne odsotnost delovne strukture dneva te stiske postaviti v ospredje. To so denimo ljudje, ki so v zasebnem življenju osamljeni in jim delo omogoča večino stikov z drugimi, med prazniki pa ostanejo sami. Pri njih nastopi občutek izoliranosti, osamljenosti, ki se kaže v obliki depresivnega razpoloženja oziroma praznične depresije.

 

Odsotnost običajne delovne strukture dneva

Ob odsotnosti vsakdanjih obveznosti lahko občutimo notranjo praznino, ki vodi v potrtost ali hudo tesnobo. Ljudje s tovrstnimi težavami si tako tudi praznike zapolnijo z različnimi aktivnostmi in obveznostmi, da se izognejo »dolgočasju«, ki jih navdaja s tesnobo. Depresivno razpoloženje preneha, ko se oseba vrne v ustaljene tirnice življenja.

 

Konfliktni odnosi

Do motenj razpoloženja lahko pride tudi pri tistih, ki živijo v konfliktnih odnosih oziroma se srečujejo z različnimi oblikami družinskih in zakonskih težav. V tem času se lahko konflikti povečajo, posledično je večji občutek nezadovoljstva, nemara celo ujetost v razdiralne odnose.

 

Introvertirani ljudje

Ljudje, ki so bolj zaprti vase in manj družabni, utegnejo povečano pričakovanje ali zahteve po družabnosti in zabavi doživeti kot pritisk, ki jih spravi v stisko. Tako se še bolj umaknejo vase, se zaprejo in ob tem doživljajo nemoč, negotovost in tesnobo. V času COVID-19 ti ljudje doživljajo manj stisk, ker jim takšne omejitve druženja zmanjšajo pritisk, ki jim ga sicer nalaga družba.

 

Lažne predstave o praznikih

Občutek osamljenosti lahko sproži tudi lažna predstava o praznikih, ki nam jo podajajo različni mediji, kako moramo biti obkroženi z ljudmi, biti sposobni nakupiti vsa darila in biti ves čas srečni. Če ne moremo izpolniti pričakovanj te predstave, lahko to povzroči občutek osamljenosti. Če poleg tega nimamo družine, s katero smo v dobrih odnosih, smo samski, smo se nedavno razšli s partnerjem ali smo kako drugače izgubili ljubljeno osebo, s katero smo nekoč preživljali praznike, je osamljenost še toliko močnejša.

Kako praznike preživimo čim bolj mirno in zadovoljno?

 

Pomembno je, da pri sebi ugotovimo, kaj je tisto, kar nas dela depresivne med prazniki. Je to občutek osamljenosti, preobremenjenosti ali kaj drugega? Šele ko to ozavestimo, lahko kaj aktivno spremenimo.


Če so vaše stiske prehude in se ne končajo s koncem praznikov, pa se ne bojte poiskati strokovno pomoč.

Psiholoska pomoc

Namesto da razmišljamo o tem, kakšni bi morali biti prazniki po nekih idealih, raje poglejmo, kaj imamo že zdaj in kaj nam vzbuja občutke zadovoljstva, pomirjenosti in hvaležnosti. Skušajmo se spomniti vsega dobrega, kar se nam je zgodilo v tem letu.

Če nimamo velike družine, s katero bi preživeli božični večer, imamo svobodo, da večer preživimo v miru in si privoščimo nekaj posebnega samo zase. Lahko gremo na sprehod ali se udeležimo dobrodelne akcije in pomagamo tistim, ki jim je še težje.

Pogosta razmišljanja o tem, da je konec leta prelomnica, pred katero bi morali kdo ve kaj vse doseči, v nas ustvarja močan psihološki pritisk, čeprav so to dejansko dnevi kot vsi ostali v letu. Ne glede na datum še zmeraj obstaja naslednji dan, naslednji teden ali mesec, ko bomo lahko ravno tako aktivno delali na tem, da dosežemo svoje cilje in radosti.

Živimo v času, ko je življenje postalo veliko bolj nepredvidljivo in od nas zahteva veliko mero prilagajanja, strpnosti in odprtosti drug do drugega. Izkoristimo ta čas, da na novo zastavimo, kaj je res pomembno in kako lahko z zmernostjo praznike preživimo čim bolj prijetno in zadovoljno.

O avtorju
Klavdija Zver Zahwi
univ. dipl. psihologinja
Leta 2009 je diplomirala iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Obvezno prakso je opravila na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS, Oddelek po možganski kapi. Tam je pridobila izkušnje in znanja, potrebna za psihološko evalvacijo pacienta po možganski kapi.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z zdravstvenimi zavarovanji Zavarovalnice Triglav pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.