Urin: Kaj vam barva in vonj sporočata o vašem zdravju

Urin ali seč je svetlo rumena tekočina, ki nastane s filtracijo krvi skozi ledvice. Te delujejo kot čistilna tovarna za odstranjevanje odvečnih snovi iz telesa oziroma reabsorpcijo (ponovno vsrkanje) snovi, ki jih organizem potrebuje za delovanje. Zaradi dejstva, da gre za izloček telesa, njegovo diagnostično pomembnost nemalokrat zanemarimo. Že sama barva, bistrost in vonj pa so dobri pokazatelji, kakšno je trenutno zdravstveno stanje posameznika, in nam omogočajo preventivno delovanje, če le prepoznamo opozorilne znake. 

Kaj je normalen urin

Urin zdravega človeka je prozoren, svetlo rumene barve. Na njegovo barvo sicer vplivajo:

• prehranjevalne navade (npr. rdeča pesa ga lahko obarva rožnato),
• bolezni (hematurija – kri v urinu ga obarva rdečkasto, kar je lahko posledica npr. bolezni ledvic, vnetja sečil, raka sečil; alkaptonurija, motnje v presnovi fenilalanina in tirozina obarvajo urin črno),
• zdravila (nekatera za zdravljenje urinskih infekcij obarvajo urin rdeče-oranžno; nekatera odvajala in kemoterapevtiki oranžno; posamezni antidepresivi in anestetiki mu dajo zeleni oziroma modri odtenek).

Kaj o našem zdravju pove barva urina

Treba je poudariti, da je barva oziroma bistrost urina eden od ključnih prepoznavnih znakov, ali naše telo dobi dovolj tekočine za normalno delovanje ali ne. Neustrezen vnos tekočine lahko vpliva na moteno delovanje ledvic, srca in drugih organov. V skrajnosti, ko je pomanjkanje vode veliko (dehidracija), pride do vpliva na možgane, kar se sprva kaže kot težave s koncentracijo, pozneje pa kot obnemoglost oziroma motena zavest. Da bi preprečili vse navedeno, je priporočljivo samostojno spremljanje barve urina.

Rdeč urin

Za rdečkast urin je pogosto kriva zaužita hrana, na primer rdeča pesa. Če barva kmalu ne postane spet normalna – rumenkasta, pa je priporočljiv posvet z zdravnikom, saj lahko rdečo barvo (izven obdobja krvavitve menstrualnega ciklusa) povzroči tudi kri v urinu, kar je lahko posledica npr. bolezni ledvic, vnetja sečil ipd.

Oranžna barva urina

Urin se ob dehidraciji obarva od oranžno-rumene pa vse do oranžno-rjave (huda dehidracija). Oranžno ga lahko obarvajo tudi nekatera odvajala in kemoterapevtiki ter seveda nekatera živila.

Zelen urin

Zelenkasto se urin lahko obarva po večji količini zaužite hrane, ki ima naravno zeleno barvilo, na primer po beluših. Posamezni antidepresivi in anestetiki prav tako lahko dajo urinu zeleni oziroma modri odtenek.

Brezbarven urin

Če je vnos tekočine v telo prevelik oziroma je ritem pitja tekočin glede na naše potrebe neustrezen, takrat urin postane svetlo rumen ali celo brezbarven. Čeprav se to pojavlja veliko redkeje, je tudi v tem primeru naše nadaljnje vedenje zelo pomembno, saj s prevelikim vnosom tekočin spiramo iz telesa zanj koristne snovi, npr. elektrolite, kar vodi v elektrolitsko neravnovesje. To lahko povzroča veliko bolezenskih stanj, od mišičnih krčev pa vse do motenega srčnega ritma.

Tako torej zelo svetlo rumen ali celo prozoren urin sporoča, da smo spili preveč vode naenkrat (telo je ni zmoglo ustrezno izkoristiti) oziroma je temperatura zaužite tekočine prehladna, zaradi česar jo naše telo v potrebi po ohranitvi konstantne temperature želi čim prej izločiti iz organizma.

Na kaj kaže moten urin

Urin je lahko moten, kar govori o veliki vsebnosti soli ali celo bakterij, ki pogosto spremljajo dehidracijo. Moten videz urina, neprijeten vonj, pekoč občutek pri uriniranju, pa tudi bolečine v spodnjem delu trebuha so lahko znak okužbe sečil. 

Kaj pomeni, če urin smrdi

Urin sam nima neprijetnega vonja. Do tega pride v primeru uživanja določene vrste hrane (npr. beluši), zdravil oziroma ob prisotnosti nekaterih bolezenskih stanj. Prav tako urin smrdi in je motne barve, če je star in tako neustrezen za analizo.

Pri urinskih infekcijah ima vonj po amonijaku, pri diabetikih v stanju hiperglikemije ima sladek vonj, pri metabolni motnji v presnovi fenilalanina po miših, pri zelo redki genetski motnji v presnovi določenih aminokislin (valina, izolevcina, levcina) pa ima urin vonj po javorjem sirupu.

Medicinska diagnostika urina

Razvoj medicinske diagnostike nam omogoča zelo širok spekter preiskav s področja analize urina. Za samo preiskavo urina lahko odvzamemo

• jutranji (za npr. mikrobiološke preiskave),
• 24-urni (merimo kreatinin za kontrolo delovanja ledvic),
• naključni (za splošne preiskave) ali
• intervalni urin (npr. pri določanju metabolizma določenih vrst zdravil).

Če želimo pridobiti informacije o splošnem zdravstvenem stanju, zadostuje uporaba osnovne laboratorijske diagnostike, kot so urinski testni lističi oziroma pregled urinskega sedimenta pod mikroskopom. V nasprotnem primeru, ko želimo potrditev, bolj podrobno ali natančno (tarčno) analizo, imamo na voljo veliko naprednih tehnik (npr. imunokemijskih, kromatografskih, ki jih sklopijo še z npr. masno spektrometrijo in s tem omogočijo večjo občutljivost in specifičnost). Z njihovo pomočjo lahko z veliko gotovostjo potrdimo ali ovržemo prej postavljeno diagnozo oziroma natančno določimo koncentracijo že v presejalni fazi prisotnega metabolita, hormona, ksenobiotika (telesu tuja snov) itd. Omenjene metode lahko uporabimo tudi pri merjenju vsebnosti aminokislin, vitaminov, zdravil, drog oziroma njihovih metabolitov, ki se izločajo iz telesa s sečem.

Testni lističi

* pH urina je med 4,5 in 8,0, k čemur prispeva veliko dejavnikov, najpogosteje je to prehrana, in sicer imajo nižji pH mesojedci, ljudje, ki uživajo pretežno zelenjavo, pa imajo višji pH urina. Spremembe v pH so značilne za različna bolezenska stanja, povezana z diabetesom.

Z urinskimi testnimi lističi določamo tudi

• relativno gostoto urina (hidriranost telesa),
• glukozo (prisotnost pri hiperglikemiji),
• nitrite (večja prisotnost bakterij v urinu pri npr. uroinfekcijah),
• beljakovine (znak zgodaj odkrite kronične ledvične okvare, vnetja, ob večjem telesnem naporu),
• rdeče krvničke v urinu (izven menstrualnega obdobja je lahko znak npr. uroinfekta, okvare ledvic, krvavitev iz sečnih poti kot posledica kamnov ali tumorjev),
• levkocite (pri bakterijski infekciji sečil oziroma neinfekcijske bolezni ledvic),
• ketone (pri poslabšanju diabetesa, pri stradanju, zastrupitvi z alkoholom),
• urobilinogena in bilirubina (pri poškodbah, boleznih oziroma motnjah v delovanju jeter, npr. zlatenici).

Poleg že omenjene biokemijske preiskave urina nam lahko tudi testni lističi druge vrste omogočajo zelo enostavno, hitro in cenovno ugodno detekcijo prisotnosti nekaterih zdravil, drog oziroma njihovih metabolitov, ki se iz telesa s pomočjo ledvic izločajo z urinom. Poznamo prav tako teste nosečnosti.

Urin pod mikroskopom

Ob potrebi po nadaljnji oziroma bolj podrobni preiskavi urina naredimo analizo urinskega sedimenta.

Z mikroskopiranjem urina lahko ugotavljamo prisotnost ledvičnih tubulov oziroma cilindrov (prisotni pri okvari ledvic) in štejemo število npr. rdečih krvničk in bakterij (v primeru infekcije sečil), kristalov (diferenciacija vrst nam omogoča določanje vrste ledvičnih kamnov), da ugotovimo resnost bolezenskega stanja, ki smo ga odkrili oziroma na katero smo posumili v začetni analitski fazi. S pomočjo urina se izločajo tudi kristali sečne kisline, tako je to lahko ustrezen vzorec pri diagnostiki protina ali »bolezni obilja«, kakor so včasih rekli. Njihova vrednost v krvi po koncu začetne faze (običajno najbolj boli) precej hitro pade in je tako, če oseba »prepozno« odda vzorec krvi, le neprimeren za začetno diagnostiko.

Razvoj teži k čim hitrejši, natančni analizi vzorcev urina, zato so vse bolj v uporabi avtomatizirane tehnike. Najnovejše naprave, npr. avtomatizirano mikroskopiranje in pretočna citometrija, lahko z veliko natančnostjo pomagajo pri postavljanju diagnoz širšega spektra kakor le obolenja na področju sečil.

Odkrivanje biomarkerjev iz urina in raka sečnega mehurja

V zadnjem času se je na področju analize urina zgodil velik premik. Številne študije so prišle do zaključka, da lahko s pomočjo urina z veliko zanesljivostjo določamo tudi prisotnost nekaterih biomarkerjev za kolorektalnega raka, raka na ledvicah, sečevodu, ovarijih, pljučih. V urinu prav tako lahko najdemo fragmente DNK, specifične za raka sečnega mehurja, ki lahko s sodobnimi tehnikami odkrijejo kar 83 % pacientov z rakom v zgodnjem stadiju. Prednost teh bo ne samo v zgodnji diagnostiki, ampak tudi v preventivi, zdravljenju in prognozi.

Okolje, varna hrana in naše telo

Vpliv zunanjega okolja na naše zdravje je zelo pomemben in se ga zavedajo tudi znanstveniki s področja medicine. Tako je znanost s področja laboratorijske diagnostike urina prav tako usmerjena v ugotavljanje prisotnosti in korelacije onesnaževalcev oziroma toksinov iz okolja in nastanka oziroma razvoja bolezni.  

Če opazite kakršne koli nenavadne spremembe, se vedno posvetujte z zdravnikom. Vaše telo vam sporoča pomembne stvari – prisluhnite mu!