Domača lekarna pri težavah s kožo, nohti in lasmi

Koža je največji organ telesa. Ker ima veliko funkcij, med drugimi tudi zaščito drugih (notranjih) organov, je konstantno pod vplivom zunanjih dejavnikov. To se ne odraža samo na njenem zdravju, temveč oziroma posledično tudi na njenem videzu.

Videz naše kože, pa tudi las in nohtov ni odvisen samo od eksogenih (zunanjih) vplivov, kot npr. vremenskih pogojev (sonca), ampak tudi od endogenih dejavnikov, kot so starost, spol, zdravstveno in čustveno stanje. Na starost in spol ne moremo vplivati, lahko pa na telesno in duševno zdravje, in sicer s spremembo načina življenja

Kje in kako lahko začnemo?

Najbolj bistveno je objektivno ovrednotenje stanja naših povrhnjic, pri čemer bomo morali poleg svoje starosti v obzir vzeti še svoje navade oziroma razvade, kot so kajenje, pitje tekočin, prehranjevalne navade, spalne navade in skrb za naše povrhnjice.

Proteini so osnovni gradniki organizma (tudi povrhnjic), zato človek z zadostnim vnosom beljakovin iz hrane (priporočilo: 0,8 g/kg telesne teže na dan; pri 60 kg težki osebi znaša dnevna potreba 48 g proteinov), kot je npr. mleko ali mlečni izdelki, živalski produkti, jajca, ribe, stročnice ipd., poskrbi za:

Če ste kadilec oziroma kadilka, bo vaša koža z leti postala suha, lahko tudi bolj bleda in zgubana. Največja težava kadilcev je še, da dnevno zaužijejo premalo vitamina C (npr. citrusi, paradižnik, jagodičevje). Gorenje cigarete namreč povzroča nastanek prostih radikalov (v cigaretnem dimu), ki povečajo tveganje za nastanek raka in posledično vplivajo na povečano potrebo po vnosu antioksidantov, kot je npr. vitamin C.

Tudi pri ostalih ljudeh se pomanjkljiv vnos vitamina C kaže v slabšem stanju povrhnjic, in sicer: lasje so zadebeljeni, koža je krhka, sluznice pa so nagnjene h krvavitvam.

Na zdravje naših povrhnjic vplivata tudi vitamin A in vitamin B12.

Vitamin A, ki ga najdemo v rumenem, oranžnem in rdečem sadju oziroma zelenjavi (npr. paradižnik, buča, kaki, marelice, sladek krompir ipd.), poleg vpliva na imunski sistem (respiratorne infekcije) in na vid (nočna slepota) ključno vpliva tudi na stanje naše povrhnjice.

Pomanjkanje vitamina A se lahko kaže tudi kot težave s celjenjem ran, pordelo oziroma suho kožo, šibkimi lasmi in nohti. Podobni znaki se kažejo tudi v primeru, da ima oseba pomanjkanje vitamina B12.

Vitamin B12

Vitamin B12 je vitamin, ki ga zaužijemo v obliki živalske hrane (goveja jetrca, školjke, tuna, morski raki, losos ipd.), zato je njegovo pomanjkanje tipično za vegane. Slednji imajo lahko zaradi slabega načrtovanja prehrane, ki bazira zgolj na rastlinskih živil, pomanjkanje v pokrivanju potreb po vseh hranilih oziroma elementih v sledovih, ki so nujni za naše telo. Tak tipičen primer je tudi železo.

Železo

Železo iz živalske hrane (npr. v rdečem mesu) ima boljšo vezavno sposobnost na hem (sestavni del hemoglobina) kot železo iz rastlinske hrane. Zato se v primeru uživanja železa iz rastlinskih virov (rdeča pesa, črni ribez, jagodičevje, aronija ipd.) priporoča sočasno jemanje vitamina C, saj ga ta spremeni v tako obliko, ki se v telesu lažje veže na hem.

Ljudje z anemijo, kjer gre za pomanjkanje železa, imajo zelo svetle sluznice, nagnjene k modričenju, in nohte žličkaste oblike, lasje pa so šibki, nagnjeni k izpadanju.

Pri celjenju ran kože pomembno vlogo igra cink. Slednjega največ zaužijemo z živalsko hrano, zlasti z drobovino, morskimi sadeži, oreščki, gobami ipd. V primeru njegovega pomanjkanja se lahko pojavi dermatitis, rane se celijo slabše, nohti in lasje so šibki oziroma izpadajo (plešavost).

Poleg cinka je za zdravje kože pomemben še en element v sledovih, in sicer selen. Slednji poleg zelo močnih antioksidativnih lastnosti (varuje kožo pred poškodbami zaradi prostih radikalov) vpliva tudi na elastičnost kože. Da bi preprečili poslabšanje elastičnosti kože, moramo jesti: brazilske oreščke, ribe (tuna, sardine, losos), jajca, gobe ipd. Omenjena živila so tudi zelo dobri viri biotina, vitamina B7.

Vitamin B7

Vitamin B7 je na področju zdravja naše kože, las in nohtov eden najpomembnejših B-vitaminov. Njegovo pomanjkanje zelo značilno vpliva na videz naših povrhnjic, in sicer pride do plešavosti (tudi pri otrocih), srbečega dermatitisa, tanjšanja las, razbarvanja las, luskaste kože in slabe kvalitete nohtov. Poleg povrhnjice se lahko njegovo pomanjkanje kaže tudi kot apatija, brezvoljnost li kot mravljinčenje v udih.

Splošno znana je vloga kalcija pri gradnji kosti in pri krčenju mišic, nekoliko manj poznano pa je, da vpliva tudi na čvrstost nohtov in las. Da preprečimo zaplet zaradi pomanjkanja kalcija, pazimo, da dnevno uživamo čim več mleka oziroma mlečnih izdelkov, brokolija itn.

In ne nazadnje, kar je dobro za naše možgane, je dobro tudi za ostale organe. Tako imajo omega-3 večkrat nenasičene maščobne kisline pozitiven učinek ne samo na naše možgane, ampak tudi na naše povrhnjice.

Tako lahko z rednimi uživanjem lososa, skuše, orehov, lanenih semen in chia semen izboljšamo celjenje površinskih ran, zaviramo oziroma izboljšamo kožno vnetje (dermatitis) ter lahko celo preprečimo nastanek kožnih rakov.

Koža je organ, ki nima samo zaščitne vloge, temveč ima tudi diagnostično vrednost. Stanje oziroma videz kože lahko razkriva, kakšno je zdravstveno stanje telesa.

Če bomo telesu zagotovili zadostno količino mikro- in makrohranil, bomo poskrbeli, da se bo naša zdrava notranjost kazala tudi navzven, in sicer v obliki zdravih las ter nohtov in žareče polti brez nepravilnosti oziroma kožnih bolezni.