Kako izboljšati svoj imunski sistem

Dovzetnost za okužbe je odvisna od našega imunskega sistema. Kako lahko torej poskrbimo, da bo ta deloval dobro in nas branil pred okužbami, izločal škodljive snovi iz telesa in onesposobljal vsiljivce?

Medtem ko so bila prehladna obolenja predvsem zgornjih dihalnih poti do nedavnega le sezonska, so s pojavom novega virusa iz skupine koronavirusov postala obolenja zgornjih ter žal tudi spodnjih dihalnih poti močno prisotna čez celo leto in neprimerno bolj nevarna.

Zanesljivo vemo, da je dovzetnost za okužbe povečana pri osebah s slabše delujočim imunskim sistemom. Naše zdravje je torej odvisno tudi od dobro delujočega imunskega sistema. Prav tako vemo, da je naloga imunskega sistema preprečiti okužbe, onesposobiti vsiljivce in izločiti škodljive snovi iz telesa.

Prehlad

Ali sploh vemo, kaj je pravzaprav naš imunski sistem, kaj ga ogroža in kako mu lahko pomagamo?

Imunski sistem je naša obramba pred škodljivimi snovmi in mikroorganizmi. Naše telo je v nenehnem kontaktu z okoljem, kjer se nahaja množica bakterij, virusov, gliv, plesni in parazitov. Če vdrejo v naše telo, lahko povzročijo okužbe, ki so ene bolj, druge manj ogrožajoče za naše zdravje. Škodijo pa nam lahko tudi razne škodljive snovi iz okolja, recimo iz vdihanega zraka, in tudi telesu lastne spremenjene snovi.

Kot vse v našem telesu je tudi imunski sistem zgrajen nadvse kompleksno. Predstavljajmo si sestavljanko. Več delčkov ko manjka, manj prepoznavna je slika. In tako je tudi z našim imunskim sistemom. Pomanjkljivo delovanje enega izmed sestavnih delov sistema se odraža v slabšem delovanju celotnega sistema. Le z ubranim delovanjem vseh sestavnih delov nas obrambni sistem dovolj ščiti.

Kako je zgrajen naš imunski sistem?

Naš imunski sitem sestavljajo:

  • koža in sluznice, ki ščitijo naš organizem od zunaj, ter
  • limfatični sistem in kri, ki nas varujejo od znotraj.

Koža in sluznice so prva obrambna linija pred bakterijami, virusi in glivami. Njihovo delovanje dopolnjujejo:

  • snovi, ki nas varujejo pred bakterijami, to so razni encimi v slini, očesni tekočini, urinu,
  • sluzi v dihalnih poteh, ki zlepljajo vsiljivce in jih odstranjujejo iz telesa s pomikanjem sluzi in z refleksi, kot so kihanje, kašelj ipd.,
  • želodčna kislina, ki uniči večino škodljivcev, ki jih zaužijemo s hrano, ter
  • koristni mikroorganizmi, ki sobivajo z nami na koži, sluznicah in v črevesju ter premagujejo številne povzročitelje bolezni.

Limfatični sistem sestavljajo limfa in limfatični organi. V kostnem mozgu in timusu nastajajo limfociti, najboljši zaščitniki v naši obrambi. Ko dozorijo, odpotujejo v organe, kjer se specializirajo za konkretne naloge – v vranico, številne bezgavke, tanko črevo, slepo črevo …

Naš imunski sistem se odziva nespecifično in specifično

Nespecifični imunski odziv imamo od rojstva, imenujemo ga tudi naravni ali prirojeni imunski sistem. Na tujke se odziva zelo hitro, vendar slabo loči med različnimi vrstami tujkov. Zato nespecifični odziv običajno ne prepreči širjenja povzročitelja v našem organizmu.

Specifični imunski sistem imenujemo tudi pridobljeni imunski sistem. Naš organizem ga izgradi z izpostavljanjem različnim antigenom. Spominske celice si namreč zapomnijo značilne antigene (tuje molekule) nekega patogena in proti njim izgradijo učinkovito obrambo. Za to pa potrebujejo nekaj časa. Pri naslednjem vdoru istega povzročitelja potem omogočajo njihovo učinkovito in hitro odstranitev. Primer specifičnega imunskega odziva je npr. cepljenje.

Oslabljen imunski odziv

Ko naš imunski sistem oslabi, smo bolj dovzetni za razne bolezni in okužbe. Razlogi za oslabljenost imunskega sistema so lahko:

- starost,
- psihični in fizični stres,
- nezdrava ali pomanjkljiva prehrana,
- motnje spanja,
- pomanjkanje gibanja,
- kajenje in alkohol,
- obstoječe infekcije in vnetja,
- kronične bolezni,
- avtoimunska obolenja in zdravila, ki zmanjšujejo imunski odziv,
- kemoterapija,
- obsevanja itn.

Pri oslabljenem imunskem sistemu škodljivci lažje vdrejo v telo in se razmnožujejo, zato pogosteje zbolimo. Poleg tega se nam poslabša tudi počutje, prej smo utrujeni, obolenja trajajo dlje ali potekajo v težji obliki, pogosteje nastopijo alergijske in kožne reakcije, izpadanje las, ponavljajoče se okužbe …

 

Kako lahko pomagamo našemu imunskemu sistemu? 

Sami lahko storimo največ s primernim življenjskim stilom:

  • primerna telesna aktivnost, prilagojena letom in zdravju posameznika, ter obvladovanje psihičnega stresa,
  • primerna prehrana z zadostnim vnosom mikrohranil, potrebnih za optimalno delovanje imunskega sistema. Poznamo okrog 50 esencialnih (nujno potrebnih) mikrohranil, pri nekaterih od teh je dokazano, da njihovo pomanjkanje vodi v oslabitev imunskega sistema. Različni rastlinski izvlečki in homeopatija lahko prav tako podpirajo delovanje imunskega, vendar klinične študije tega nesporno ne dokazujejo.

Kmalu po izbruhu covida-19 v Wuhanu so strokovnjaki objavili preglednico za imunski sistem pomembnih substanc. Osnova za ta objavo so bile klinične študije številnih predhodnih virusnih okužb.

Kot najbolj ključne za delovanje imunskega sistema so navedli vitamine A, C in D, cink, selen in omega-3 maščobne kisline.

V nadaljevanju se bomo osredotočili le na njihove vplive na imunski sistem, ne glede na to, da je njihova vloga v telesu daleč obsežnejša in enako pomembna. Vsebnosti v hrani so za doseganje potrebnih količin posameznih substanc pri večini populacije praviloma prenizke, zato govorimo raje o konkretnih in merljivih vnosih v obliki prehranskih dopolnil.

prehranska-dopolnila-vitamini

Vitamin A

Vitamin A (pravzaprav njegov presnovek – retinolna kislina) je z imunološkega vidika nujen za ohranjanje barierne vloge kože in sluznic. Dnevna potreba po vitaminu A znaša 3000 IE. Zaradi možnega teratogenega učinka pozor pri nosečnicah – ženske v rodni dobi ne smejo preseči 6000 IE dnevno.

 

Vitamin C

Vitamin C je med ljudmi najbolj znan imunski vitamin. Pomemben je za delovanje pljuč, za razvoj in aktivnost vseh obrambnih celic ne glede na njihovo nalogo, protimikrobni učinek, regeneracijo vitamina E, antioksidativni učinek. V kliničnih študijah za imunološki učinek omenjajo odmerek 1–2 g. Če želimo vitamin C polno izkoristiti, je treba količino vitamina C zaradi zmožnosti resorpcije razdeliti na več odmerkov. Iz tega razloga je primernejše uživanje vitamina C s počasnim sproščanjem. Pomemben je še podatek, da vitamin C v vročih pogojih razpada, tako da ga raje užijmo s toplimi kot vročimi napitki.

 

Vitamin D

Vitamin D imenujemo tudi sončni vitamin. Znano je, da vpliv sonca ugodno deluje na naš imunski sistem, saj povzroča njegovo sintezo v koži, ampak pozor, le če je tega izpostavljanja nekaj minut na dan. Prekomerno izpostavljanje deluje ravno nasprotno, toda o tem mogoče kdaj drugič … Večina starejših, predvsem žensk, ga načeloma že uživa v postmenopavzi zaradi preprečevanja osteoporoze, kar je sicer drugo področje, a je vseeno pomembno poudariti, saj tako obenem skrbimo tudi za imunski sistem. Po raziskavah v Evropi je naša preskrbljenost z vitaminom D pod najnižjo želeno mejo, zadnji dve leti se to predvsem zaradi covida-19 korenito spreminja. Ugotavljajo, da se pri prenizkih koncentracijah vitamina D možnost okužbe zgornjih dihalnih poti poveča kar za dvakrat. Priporočila za dnevni vnos so različna, od 1000 do 2000 IE, zasledimo tudi višje odmerke. Prav zaradi omenjene epidemije so določena priporočila mogoče celo pretirana. Vsekakor je zimski čas v Evropi tisti, ki ne zagotavlja primernega nastajanja vitamina D v naši koži, zato ga je treba dovajati. Prednost ima vsakodnevno uživanje pred tedenskim uživanjem visokih odmerkov naenkrat, vedno pa s hrano, ki vsebuje maščobe.

 

Cink

Cink je mineral z največ različnimi vplivi na imunski sistem. Najpomembnejša je njegova vloga pri dozorevanju, specializaciji in aktivnosti številnih različnih obrambnih celic. Brez cinka naša obramba ne bi zmagovala. Priporočljiv odmerek je 15 miligramov na dan, zaradi otežene resorpcije je pomembno, da ga zaužijemo na prazen želodec pol ure pred ali tri ure po jedi.

 

Selen

Selen je mineral s pomembno antioksidantno dejavnostjo. Sam sicer ni antioksidant, je pa ključni mineral v 25 antioksidativnih encimih, ki skrbijo za delovanje imunskih celic. Pomanjkanje lahko vodi v okužbo in izzove razvoj avtoimunskih bolezni. V raziskavah ugotavljajo tudi, da ob pomanjkanju selena virusi lažje mutirajo in povečajo svojo patogenost. Pravzaprav težko zaužijemo zadostno količino selena, saj se nahaja predvsem v morskih hrani, ki pa jo iz ekološkega, finančnega in toksikološkega razloga uživamo premalo ali sploh ne. Predlagan dnevni odmerek je 50 do 100 mikrogramov, zaradi optimalnega vnosa v telo prav tako pol ure pred ali tri ure po hrani in ne skupaj z vitaminom C.

Prehranska-dopolnila-selen

 

Omega-3 maščobne kisline

Omega-3 maščobne kisline so že vsaj nekaj desetletij znane po svoji pomembni vlogi pri avtoimunskih obolenjih, prekomerno odzivni imunski sistem umirjajo in tako lažje obvladujemo bolezen. 

prehranska-dopolnila-omega3

Ali lahko upamo, da pomaga tudi pri okužbi z virusi? Tega še ne vemo. V času pandemije so s poskusi na živalih ugotovili, da se z vnosom omega-3 maščobnih kislin zmanjša možnost okužbe, težjih potekov in smrti zaradi okužbe. Ali je tak učinek možno pričakovati tudi pri ljudeh, pa zaenkrat še ne vemo.

O avtorju
Edith Jošar
mag. farm., spec.
Edith Jošar je po izobrazbi magistra farmacije, ki se je poleg rednega dela farmacevta, priključila tudi pedagoškemu delu v Zdravstveni šoli Rakičan
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.