Krvni raki

Krvni raki so redke bolezni. V primerjavi z najpogostejšimi vrstami raka (rak kože, prostate, dojke, pljuč, debelega črevesa, danke), za katerimi je v letu 2019 v Sloveniji zbolelo 16.080 ljudi, jih je za krvnimi raki 1.107. Pogostnost krvnih rakov se s starostjo povečuje. Vzrokov za nastanek krvnih rakov ne poznamo, edini dokazljiv vzrok je bila jedrska eksplozija na Japonskem ob koncu 2. svetovne vojne.

Krvni raki so skupina bolezni, ki izhajajo iz nekaterih krvnih celic in že od začetka bolezni pomenijo bolezen celega telesa, razen nekaterih zgodnjih, omejenih oblik rakov limfnih žlez.

Vrste krvnih rakov

Krvne rake razdelimo v:

  • levkemije,
  • limfome in
  • diseminirani plazmocitom.
  • Vsako od teh skupin razdelimo še na podskupine glede na:
  • hitrost poteka bolezni (akutne, kronične levkemije),
  • vidno povečane bezgavke (limfomi) ter
  • sočasno prizadetost drugih tkiv in organov (ledvice in kosti pri diseminiranem plazmocitomu).

Zgodnji znaki krvnega raka

 

Predvsem pri hitro potekajočih akutnih levkemijah so zgodnji znaki bolezni:

  • nenadna, nepojasnjena utrujenost, ki je posledica slabokrvnosti,
  • nočno potenje, tako da se morajo bolniki večkrat preobleči,
  • slabša koncentracija, pozabljivost,
  • hujšanje kljub sicer normalnemu vnosu hrane, a gotovo zmanjšan apetit,
  • bledica kože in sluznic (oči), lahko tudi rumenica kože,
  • drobne pikčaste krvavitve po spodnjih okončinah in hrbtu, nastajanje podplutb brez poškodbe, povečana krvavitev ob manjši poškodbi,
  • povečanje bezgavk na vidnih mestih, tj. na stranskih delih vratu, pazduhah in v dimljah (lahko edini znak limfoma),
  • povečanje trebušnih organov (jeter in vranice), napetost v zgornjem delu trebuha, hitra sitost, slabost in siljenje na bruhanje, zmanjšanje telesne teže,
  • ponavljajoči se prehladi, pljučnice, vnetja sečil, afte v ustih, pekoče bolečine zaradi razjed v predelu zunanjega spolovila,
  • težko dihanje in hiter srčni utrip (posledica popuščanja srca zaradi slabokrvnosti),
  • izguba telesne teže, spremembe kože, izpadanje las, razjede v ustnih kotih,
  • bolečina v skeletu in zlom kosti brez pomembne poškodbe (lahko edini znak pri diseminiranem plazmocitomu),
  • slabost mišic, otekline z rdečino, bolečino in slabšo gibljivostjo sklepov, ki nastanejo nenadno, brez predhodne poškodbe in se sčasoma slabšajo.

Najboljše za zgodnje odkrivanje vsake bolezni je samoopazovanje, prepoznavanje opozorilnih nenavadnih znakov in sprememb v počutju in telesu. Z opisom teh težav lahko osebni zdravnik nadalje ugotavlja morebitne bolezni.

Diagnosticiranje krvnih rakov

Pri krvnih rakih je pomembno, da bolnika poslušamo in njegove težave povezujemo s telesnimi spremembami, ki jih ugotovimo ob pregledu celega telesa.

Nekatere preiskave, kot so popolna krvna slika z mikroskopskim opisom krvnih celic, hitrost sedimentacije eritrocitov (SR), laboratorijski testi delovanja ledvic in jeter ter preiskave strjevanja krvi lahko opravimo v vsakem laboratoriju. Pri odstopih, značilnih za krvne rake, pa bolnika napotimo k hematologu.

Po potrebi vas ob novonastalem stanju osebni zdravnik lahko napoti k specialistu hematologu. Z zavarovanjem Specialisti+ lahko pridete do specialista že v nekaj dneh.

Za opredelitev vzroka povečane bezgavke najpogosteje opravimo citološko punkcijo povečane bezgavke, tj. s pomočjo igle odvzem vzorca tkiva bezgavke, ki ga pregleda specialist citolog. Ta postopek poteka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

 

Nadaljevanje diagnostike poteka v Sloveniji v regionalnih bolnišnicah, kjer imajo hematologa. Najboljša preiskava za opredelitev krvnih rakov je pregled kostnega mozga. Za natančnejšo opredelitev bolezni naredimo še dodatne preiskave celic in celičnih sestavin, da lahko zagotovimo čim bolj tarčno zdravljenje.

 

Poleg opredelitve tipa krvnega raka s slikovnimi preiskavami, kot so ultrazvok trebušnih organov, bezgavk, računalniška tomografija telesnih organov, magnetno resonančno slikanje, PET CT (s posebnimi označevalci slikanje celega telesa), ugotovimo tudi razširjenost bolezni in določimo agresivnost zdravljenja.

Zdravljenje krvnih rakov

Uspešnost zdravljenja ocenjujemo za vsakega bolnika posebej, vendar so statistični podatki za petletno preživetje iz Registra raka Slovenije za leto 2019 spodbudni: petletno preživetje za vse krvne rake je večje od 50 % (80 % za nekatere limfome). K temu gotovo pripomorejo sodobni načini zdravljenja, ki so za vse bolnike v Sloveniji enako dosegljivi kot v zahodnem svetu:  

  • presaditev krvotvornih matičnih celic,
  • uporaba posebej pripravljenih lastnih celic za delovanje proti rakavim celicam (CAR -T),
  • kombinacije kemoterapije in imunoterapije,
  • tarčna zdravila, ki blokirajo nastajanje spremenjenih rakastih celic,
  • obsevanje,
  • podporno zdravljenje, ki obsega spremljanje in zdravljenje neželenih učinkov zdravljenja, bolečine, prehransko podporo, fizioterapijo, psihoterapijo, delovno rehabilitacijo.

 

Za zgodnje prepoznavanje in uspešno zdravljenje so pomembni ozaveščenost bolnika in bližnjih, sodelovanje v procesu zdravljenja in rehabilitacije ter spremljanje bolezni in neželenih učinkov zdravljenja. Ob tem je ključno zaupanje v medicinsko stroko in znanje strokovnjakov. Veliko pomoč vam nudijo tudi društva bolnikov s podobnimi boleznimi.

O avtorju
Nataša Fikfak
prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. interne medicine, spec. hematologije
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.