Atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis je kronično vnetna kožna bolezen, ki se pogosto začne v prvih mesecih življenja oziroma v zgodnjem otroštvu. Prizadene med 15 in 20 % otrok v ekonomsko razvitih državah. Pri določenem procentu ljudi bolezen z nastopom pubertete izveni, neredko pa se nadaljuje v odrasli dobi. Za atopijskim dermatitisom je obolelih od pri 5-10 % odraslih.

Zakaj nastane atopijski dermatitis?


Kot druge kronične vnetne bolezni je atopijski dermatitis dedno pogojena bolezen. Med več deset genov, ki kodirajo beljakovine odgovorne za pregradno funkcijo kože in delovanje imunskega sistema, izstopa gen za filagrin. Filagrin je zelo pomemben protein, ki vzdržuje barierno funkcijo kože ter vpliva na delovanje številnih encimov, ki so odgovorni za normalno delovanje kože.
Koža bolnikov z atopijskim dermatitisom je zaradi genetske motnje bolj prepustna za zunanje snovi. Tako mikroorganizmi kot tudi številni drugi dražilci lažje prehajajo v kožo, kar vodi do nastanka vnetja. Hkrati je imunski sistem teh oseb tako naravnan, da namesto hitrega in kratkotrajnega odziva vzdržuje vnetje dlje časa, kot bi bilo potrebno.

Pri dojenčkih in majhnih otrocih lahko stik živil z vneto kožo sproži preobčutljivostno reakcijo – zato je alergija na živila bolj pogosta med otroci z atopijskim dermatitisom, npr. alergija na arašide ali jajca. Prav zato je pomembno zgodnje in učinkovito zdravljenje vnete kože, saj s tem lahko preprečimo razvoj alergije na hrano.

Poškodovana pregradna oz. barierna funkcija kože prispeva tudi k nastanku drugih alergijskih bolezni, kot so seneni nahod, alergijsko vnetje očesne veznice in astma. Le-te so pri bolnikih z atopijskim dermatitisom bolj pogoste.

Klinična slika bolnikov z atopijskim dermatitisom


Klinični izgled atopijskega dermatitisa je odvisen od starosti bolnika. Pri majhnih otrocih se vnetje kaže z vnetjem kože na obrazu, trupu in zunanjih straneh okončin. Pri starejših pa so najpogosteje prizadeti pregibi večjih sklepov, dlani, stopala in veke.
Za bolnike je značilno, da imajo zelo suho kožo. Vneta koža, ki jo strokovno imenujemo tudi ekcem ali dermatitis, se kaže z rdečino, rosenjem, luščenjem in močnim srbenjem. Slednje je neredko tako moteče, da bolnik slabo spi, se pogosto zbuja in praska. Dolgotrajna nespečnost vodi v motnje koncentracije, slabši uspeh v šoli in druge psihosocialne težve.

Če bolezni ne zdravimo, se lahko zgodijo zapleti, kot so bakterijske in virusne okužbe kože, motnje v rasti ter vnetje kože celega telesa.

Postavitev diagnoze atopijski dermatitis

Diagnozo atopijskega dermatitisa postavi specialist dermatolog na podlagi izgleda kožnih spremembe in podatka o poteku bolezni. Občasno je potrebno opraviti preiskave, kot so histološki pregled vzorca kože in alergološki testi.

Zdravljenje atopijskega dermatitisa


Zdravljenje je odvisno od starosti bolnika ter razširjenosti in intenzitete vnetja. Pomembno je, da z zdravljenjem začnemo zgodaj. Ključnega pomena je pravilna nega suhe kože, s katero želimo izboljšati porušeno barierno funkcijo kože.
Na suho kožo, ki jo ovlažimo z vodo, je potrebno dnevno nanašati vlažilne mastne kreme ali kreme, ki vsebujejo sečnino ali glicerol. Vnete predele kože blažimo z nanašanjem lokalnih kortikosteroidov, katerih količino in moč določi zdravnik dermatolog. Uporabimo lahko tudi nesteroidna protivnetna zdravila, kot so zaviralci kalcinevrina (pimekrolimus, takrolimus) ali novejša zdravila, kot so krizaborol ali zaviralci JAK kinaz. V primeru okužbe uporabimo antibiotike ali zdravila, ki delujejo proti virusom.
Če je bolezen zelo razširjena in vnetje močno, jo zdravimo z zdravili v obliki tablet, ki zavirajo delovanje imunskega sistema, kot sta ciklosporin ali metotreksat. V porastu je tudi uporaba bioloških zdravil, ki se jih aplicira v obliki injekcije. Biološka zdravila tarčno zavirajo ključne korake pri vnetju atopijske kože, npr. dupilumab in lebrikuzumab (protitelesa proti interleukinom 4 in/ali 13) ali omalizumab (protitelo proti imunoglobulinu E).

Za uspešno zdravljenje atopijskega dermatitisa je ključnega pomena, da se z zdravljenjem prične čim bolj zgodaj ter da se z nego kože ne prekine, tudi ko se vnetje pomiri. Potrebno je aktivno sodelovanje staršev z zdravnikom. Da bi se izognili nastanku alergije na živila, je zelo pomembna zgodnja uporaba lokalnih protivnetnih zdravil, v prvi vrsti kortikosteroidov, pod nadzorom zdravnika.

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo. Več informacij.

O avtorju
Jasmina Demšar
dr. med., spec. dermatovenerologije
Jasmina Demšar, dr. med., je diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2007. Istega leta je opravila tudi strokovni izpit ter se vpisala v register zdravstvenih delavcev Slovenije.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.