Povišan krvni tlak – kaj pa zdaj?

Povišan krvni tlak lahko vodi v različne zdravstvene težave, zato je pomembno, da spremljamo svoj krvni pritisk. Članek predstavlja nevarnosti povišanega krvnega tlaka, kako si ga merimo, kaj lahko sami storimo, da bo pod nadzorom, in kaj storimo, ko je krvni tlak povišan.

Kako pravilno meriti krvni tlak?

Krvni pritisk si merimo z merilcem, ki ima manšeto za nadlaket in ne za zapestje. Meritev na zapestju je pogosto manj natančna, saj so žile na zapestju manjše, pri starejših pa so lahko tudi otrdele. Merilec na zapestju zato pogosto pokaže višje meritve, lahko pa tudi nižje.

Pomembno je tudi, da si tlak merimo v sedečem položaju z roko v višini srca (sedimo na stolu za jedilno mizo, lahko si roko podložimo), roka mora biti sproščena, brez napenjanja mišic in stiskanja pesti. Vsaj 20 minut pred merjenjem krvnega tlaka sedimo in smo umirjeni. Prav tako vsaj uro prej ne smemo piti kave. Tak pritisk bo realen in ne lažno višji, ker smo ravno tekli v klet po marmelado ali pa nas je razjezil otrok/mož/žena.

Normalen krvni pritisk je do 130/80, sprejemljiv je še do 140/90.

Kaj storiti ob povišanem krvnem tlaku?

Pozorni moramo biti, ko je večina meritev krvnega tlaka v obdobju od dveh do štirih tednov več kot 140/90. Takrat je prav, da se obrnemo na svojega osebnega zdravnika. Enako velja, ko je v roku enega do dveh tednov večina meritev med 160–180/100–110.

Ko pa si večkrat v dnevu izmerimo pritisk nad 180/110 in se razen meritve dobro počutimo, se že prihodnji dan obrnimo na svojega zdravnika.

Kadar je krvni tlak povišan, ko imamo bolečine, smo prestrašeni ali živčni in imamo druge težave, ki nas plašijo, je možno, da je krvni tlak visok tudi zaradi tega. Zdravstveni delavec bo presodil, ali je krvni tlak vzrok ali posledica drugih težav.

Na urgenco se odpravimo, kadar je pritisk nad 180/110 in imamo ob tem še bolečine v prsih, občutek dušenja/težkega dihanja, glavobol in/ali moten vid.

Zakaj je povišan krvni tlak nevaren?

Povišan krvni tlak bremeni in poškoduje žile dovodnice (arterije), ki skrbijo za prekrvavitev (prehrano) organov. Kadar so poškodovane (zamaši jo strdek ali pa arterija poči), je zaradi pomanjkljive dostave hranil ali kisika poškodovan tudi organ, ki ga hranijo (srce – srčni infarkt, strdek ali krvavitev v možganih – možganska kap, poškodbe očesne mrežnice in okvara vida).

Dolga leta povišan krvni tlak, lahko tudi »le« 160/100, pa povzroči poškodbe srčne mišice in posledično srčno popuščanje ter ledvično popuščanje zaradi poškodovanih številnih žilic v ledvicah. Te okvare so pogosto nepopravljive. Rezultat so mnoge zdravstvene težave, ki bi se jim lahko s skrbjo za normalen krvni tlak v veliki meri izognili.

Vas skrbi in bi se o svojem zdravju želeli pogovoriti z zdravnikom? Preverite zavarovanje Zdravstveni nasvet, kjer vam je pogovor z zdravnikom na daljavo na voljo vsak dan v letu.

Urejen krvni tlak brez zdravil

Povišan krvni tlak je v veliki meri posledica našega življenjskega sloga. Kateri so ukrepi, ki ga lahko normalizirajo? 

  • Zmanjšanje soli v prehrani – priporočeno je največ 5g (čajna žlička) na dan, dovolj pa je že 1,4g dnevno (ščepec soli).
  • Primerna telesna teža – vzdrževanje indeksa telesne mase pod 25, z izjemo oseb, ki so zelo mišičaste in je njihova teža večja na račun mišic.
  • Nekajenje
  • Zmerno uživanje alkohola – moški do 14 enot na teden in največ 5 enot* ob eni priložnosti, ženske do 7 enot na teden, največ 3 enote ob eni priložnosti. 
  • Redna telesna aktivnost – 150 minut zmerne ali 75 minut visoko intenzivne vadbe na teden.
  • Izogibanje stresu in/ali priučitev obvladovanja stresa: Življenje nam postavlja različne ovire in izzive. Kako bodo vplivali na nas, je odvisno od tega, kako dobro znamo ta stres obvladati. Če potrebujemo pomoč, ne odlašajmo. Tudi Centri za krepitev zdravja v sklopu zdravstvenih domov redno organizirajo delavnice za Pomoč pri obvladovanju stresa. Na voljo so tudi različne kratke psihoterapevtske obravnave, ki pa so večinoma samoplačniške.

*1 enota alkohola = 0,3 dl žganega, 1 dl vina, 3 dl piva

Krvni tlak med okužbo

Osebe, ki imajo povišan krvni tlak in zbolijo za okužbo – pljučnico, hujšo virusno okužbo, vnetjem ledvic, črevesja (divertikulitis), prostate ipd., pogosto nespremenjeno jemljejo zdravila za pritisk. To lahko povzroči, da so lahko dodatno slabotni, pa ne vedo zakaj, saj si ne merijo pritiska.

V času okužbe je krvni tlak pogosto nižji zaradi delovanja vnetnih faktorjev, zato je občasno potrebno znižati in začasno ukiniti zdravila. Koliko in kdaj, odloči zdravnik, pomembno pa je, da pomislimo na to in si v času okužbe tudi pomerimo pritisk. Glede prilagoditve zdravil pa se posvetujemo z osebnim zdravnikom.

Potrebujem zdravila za vedno?

Ljudi s povišanim tlakom, sploh mlajše, velikokrat skrbi, da bo zdravljenje trajno. Pogosto je to res, ker so že nastale kronične spremembe na žilah in srcu in je tlak brez zdravil previsok. V resnici pa je na žalost zelo malo ljudi zmožnih in pripravljenih narediti zgornje korake za urejen krvni tlak, spremeniti življenjski slog in si tako urediti krvni pritisk. Pri tistih, ki jim uspe, pa po letu zdravljenja pogosto ugotovimo, da lahko zdravila ukinemo in imajo s pomočjo zdravega življenjskega sloga urejen krvni tlak. To velja predvsem za osebe, mlajše od 50 let. Zato se je vredno potruditi.

Cilj je urejen krvni tlak

Ne glede na to, ali potrebujete zdravila začasno ali trajno, se po zmožnostih potrudite tudi z drugimi ukrepi – želimo si krvni tlak pod 130/80, ki ne bo predstavljal dolgoročne obremenitve za arterije, srčno mišico, ledvice, oči. Želimo si srčno-žilno zdravje tudi v starosti.

Krvni tlak si izmerite vsaj enkrat letno

Če merilca nimate doma, si pritisk izmerite pri starših, pa seveda pri osebnem zdravniku, ko boste tam morda zaradi druge težave. Udeležite se tudi preventivnih pregledov, tako s strani ambulante družinskega zdravnika kot tudi medicine dela. Preventivni pregledi so namenjeni odkrivanju težav, ko še ne puščajo posledic.

O avtorju
Nana Fartek
dr. med., spec. druž. med.
Nana Fartek, dr. med., spec. druž. med., je diplomirala leta 2007 na Medicinski fakulteti v Ljubljani in leta 2014 končala specializacijo iz družinske medicine. Dobrih deset let je delala v zdravstvenem domu, od leta 2013 pa v svoji ambulanti.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.